Jok

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Lunica,

praviš torej, da vedno ko se z drugimi pogovarjaš o resnih osebnih stvareh, začneš jokati. Jokati začneš ko občutiš, da te drugi obsojajo, ko se počutiš osamljeno ali si razočarana nad seboj. Sebe tudi kriviš za vse. Zanima te zakaj se ti to dogaja.

Jok je navadno prisoten ob intenzivnih čustvih (tako negativnih kot tudi pozitivnih) in nam pomaga, da se ob teh intenzivnih čustvih razbremenimo in jih lažje predelamo. Torej jok ni tako zelo slab, kot se morda zdi na prvi pogled. Navadno ljudje jočemo, ko se pogovarjamo ali razmišljamo o nam pomembnih temah. Kako pogosto pa se to pojavlja? Dnevno, tedensko ali parkrat na mesec? Če opažaš, da se to pojavlja velikokrat in da moti tvoje vsakodnevno funkcioniranje, bi ti priporočala, da se morda z nekom pogovoriš. Lahko je to tudi eden izmed tvojih bližnjih (npr. starši), toplo pa bi priporočila tudi pogovor s kakšnim strokovnjakom. To je lahko svetovalna delavka na šoli, za katero sem prepričana, da te bo znala usmeriti tudi naprej, če bi bilo to potrebno. Nekateri stiki so navedeni tudi na naši strani. Brezplačno svetovanje za mladostnike nudi tudi Posvet. Pogovor z drugimi o težkih tematikah je lahko velikokrat zelo razbremenilen, saj ta čustva končno damo iz sebe. Pri tem se ne boj pokazati svojih čustev oz. tega, da bi pred drugimi jokala, čeprav ti je lahko misel na to zelo neprijetna. Kot sem že omenila jok ni znak šibkosti, ampak tega, da govoriš o tematikah, ki so tebi zelo pomembne. To bodo razumeli tudi ljudje s katerimi se boš pogovarjala, še posebej pa strokovnjaki, ki se s tem srečujejo dnevno. Poskusiš pa lahko tudi s pisanjem dnevnika, torej vanj lahko zapišeš svoja občutja, morda tudi to, kaj te je razburilo in tako boš lahko čez čas dobila nekakšen pregled nad situacijami, ki te razburijo. Praviš tudi, da se kriviš za vse. Kaj je to »vse«? Ker ne poznam podrobnosti, bi ti tu želela sporočiti, da bodi do sebe nekoliko bolj »nežna«, saj noben ni zares popoln, vsi delamo napake in se tako tudi učimo in pridobivamo življenjske izkušnje.

Upam, da ti bo moj odgovor v pomoč. Vse dobro,

Nika Koder, mag. psihologije