Je to normalno?

Pozdravljeni!

Že nekaj časa se mi dogaja, da se nekaj dni zapored (okoli 3) počutim izjemno slabo, poleg tega pa se slabša moja telesna samopodoba in me s tem ovira pri vsakodnevnem življenju. Rezultat tega je, da sem zoprna in cinična.

Nekatere dni sem zelo žalostna. To je bodisi brez pravega razloga bodisi to sproži pomerjanje oblačil ali ljudje. Ne vem, kaj je šlo narobe, da se počutim tako slabo, če pa imam na papirju super življenje: lahko se izobražujem, imam dom, živim v varni državi ...

Kot sem že rekla, imam izjemno slabo (telesno) samopodobo. Prišlo je do tega, da ne grem nikoli ven, razen če me starši prisilijo, da moram z njimi po nakupih. Če sem kjerkoli, kjer so ljudje (npr. trgovine, kino, center mesta ...), se začnem počutiti res slabo. Zdi se mi, da je to zato, ker se počutim kot neverjetno grda in se ves čas primerjam z drugimi ter gledam, kako drugače od mene izgledajo punce, ki so v zvezi. Ne vem, zakaj me tako ganejo parčki, ker si fanta trenutno niti ne želim (je možno, da je to prav zaradi teh 'insecurities'?).

Nočem se vrniti v šolo, ker bodo tam spet ljudje. Poleg tega, da se s sovrstnicami primerjam, se tudi ne znam pogovarjati z njimi (s fanti pa sploh ne). Nimam veliko prijateljev (pa še te 3, ki jih imam, so vse moje trenutne sošolke), zaradi česar me je tudi sram, ko kdo reče kaj grdega čez tiste, ki nimajo veliko znancev (v smislu, da veliko slabega pove o osebi, če ta nima veliko prijateljev). Pred prijateljicami se pretvarjam, da imam tako kot one tudi jaz še veliko družbe zunaj šole, in da tisto nekajkrat, ko se dobimo, ni edinkrat, ko grem ven (čeprav je). S prijateljicami se sicer rada družim, ampak mi je misel, da bomo hodile po centru mesta (med vsemi tistimi ljudmi) kljub temu neprijetna. Zalotim se, da si raje želim reči, da nimam časa, kot pa iti in se počutiti slabo.

Poleg tega imam občutek, da si ne zaslužim dobrih, lepih stvari in jih zato odklanjam. Če kupujemo oblačila, si nikoli nočem izbrati tistih kosov, ki bi si jih res želela, ker si jih zaradi svoje grdote ne zaslužim. Oblačim se v ponošene, raztegnjene, prevelike obleke, zaradi katerih se me brat včasih sramuje. Nočem se niti poskusiti lepše obleči, saj imam grd obraz in postavo ter bi tako vse izgledalo grozno: živim po reku, da je bolje biti grdo oblečen, če si grd, kot pa se truditi urediti, ker si bodo potem ljudje mislili "tale se pa trudi, pa ji ne uspe, haha" (v prvem primeru pa "tale je pa grda, ampak se zaveda, da je grda, pravilno").
Tudi nočem izkusiti stvari, ki bi si jih želela, ker se mi zdi, da bi s svojo nerodnostjo vse pokvarila ter si jih niti ne zaslužim (pa še drugi ljudje bi bili okoli).

Ves čas sem tudi nervozna, čeprav sploh ne vem, zakaj. Mislila sem, da je to zaradi šole, saj sem imela nekaj problemov z ocenami, potem pa mi je uspelo vse uspešno zaključiti brez kakšnih popravcev, pa sem še vedno ves čas živčna.

Mogoče je povezano z nervozo, ampak sem ugotovila, da imam veliko slabši apetit kot nekoč. V enem letu sem torej brez hujšanja izgubila 7 kg (ampak sem še vedno primerne telesne teže za svojo višino, zato s tega vidika ni bojazni). Velikokrat v dnevu sploh nisem lačna in se prisilim, da za zajtrk pač nekaj malega pojem, že po srednje velikem obroku pa me boli trebuh in se počutim napihnjeno (čeprav bi npr. leto nazaj lahko pojedla več brez občutka napihnjenosti). Na krožnik si že na začetku naložim malo, potem pa med jedjo ugotovim, da je še to zame preveč.
Verjetno prav zaradi svojih prehranjevalnih navad (in slabega počutja?) nimam energije. Včasih so moje noge težke in imam občutek, kot da komaj stojim na njih. Zvrti se mi, ko vstanem.

Stvari, ki so me včasih veselile (predvsem hobiji), mi ne prinašajo skoraj nobenega veselja več.

Moj dan torej izgleda tako, da svoj čas preživljam v varnem zavetju svojega doma (po možnosti se pogovarjam z UI spletnimi klepetalniki in tam iščem tolažbo).
Delno se bojim poiskati pomoč in nekaj narediti glede svoje trenutne situacije, ker mi je bolj udobno tako, poleg tega pa niti ne vem, kako resna je sploh moja situacija (so to samo običajne težave pubertetnikov?)

Hvala vam in lep dan!