Je biti "najboljši prijatelj" s žensko pametna odločitev?

Že nekaj časa me muči ta tema, a z nobenim se ne morem iskreno pogovoriti.. maja letos sem si veliko pisal s dekletom, enako staro kot jaz, lepo, prijazno gimnazijko. Seveda sem pomislil ce mi je morda všeč, če bi rad kaj imel z njo.. a nisem čutil tega.. a postala sva najboljša prijatelja, pomagala mi je preboleti bivšo simpatijo in jaz njej.. pogovarjala sva se vsak dan, nenehno sva bila v stiku od aprila naprej, vsak dan, vsako uro.. in hodila sva na pjace in podobno.. a na začetku avgusta se je vse spremenilo.. zaljubila se je v mojega prijatelja, in jaz sem jima želel pomagati in ju združiti.. a ob tem sem začutil da pravzaprav jaz želim njo imeti zase.. njuna romanca se je končala po 2 tednih in nato sem jo jaz tolažil in ji pomagal preboleti.. ob tem sva se res zelo zbližala, cele noči sva preživela zunaj (pobegnila od doma skozi okno), po 3x na teden sva bila zunaj. Do sredine septembra ko se je začela resna šola.. najina srečanja so kmalu postala polna poljubljanja ter ostalih stvari.. a ona ni želela zveze.. večkrat je to rekla, a nato zunaj spet želela mojo bližino.. tako je bilo vse do prvega tedna v oktobru ko pa je rekla da je pripravljena na nekaj več in bila sva že skoraj par.. imela sva krasen večer sama pri njej doma, a čez dva dni je bilo vsega konec.. imela je sanje, v katerih je bil njen bivši.. to me je zlomilo in sva se skregala in zvečer je dejala da noče nič.. 3 dni se nisva slišala in nato sva se videla na žuru, se objela in preživela nekaj trenutkov skupaj.. dva dni kasneje sva se odpravila pogovorit ven, pripravil pa sem 3 minute dolg video poln najinih slik kjer sem se ji zahvalil za lepe trenutke. Oba sva noro jokala in videla da nemoreva eden brez drugega.. spet sva se poljubljala. A le kot prijatelja... u naslednjih dneh sva se spet nenehno pogovarjala in pomagala, se smejala. Bilo je lepo.. 5 dni nazaj sem nama pripravil romanticen piknik zvecer ob sveckah.. bilo je res lepo, spet poljubi in vse kar spada zraven.. a one ne želi nič, pravi da ne čuti, a da me ima res rada. Jaz pa vidim da bi lahko čutila in da lahko postaneva par ker sva res uredu.. danes sva se pogovorila in je dejala da sva preveč blizu kot prijatelja in da se morava oddaljit.. jaz pa nism sprejel tega saj še vedno hranim upanje da se bo zgodil nek dogodek ko bo začutila da me potrebuje. Namreč to se je mesec nazaj že zgodilo in takrat sva začela postajati par. Zmenila sva se da greva skupaj na žur čez en mesec, čez 20 dni pa ima rojstni dan. Rad bi ji pripravil nekaj posebnega, napisal pesem in podobno da res vidi kaj lahko dobi z menoj.. ravno prej sva se pogovarjala da se bova skupaj učila matematiko pri meni.. še vedno se druživa in imava lepo, zato me zanima,ali naj vztrajam ali ne. Namreč ne bi je rad izgubil saj je moja najboljša prijatelica ki mi ob tezki situaciji doma in v šoli stoji ob strani. Moje mnenje je da lahko poskusim jo očarati, predvsem za rojstni dan, a brez pričakovanj da se ne zaljubim še bolj.. a ni mi lahko saj jo pogrešam saj se vidiva le 2x na teden, vsega skupaj nekje 4 ure.. potrebujem jo in ona mene, a nevem če je pametno vztrajati.. a čutim da se lahko zgodi nekaj kar ji bo dalo vedeti da morava postati par.. pogovarjava se da bi imela spolni odnos. Morda naju lahko to zbliža. Res bi rad naredil vse da jo dobim. Imel sem že 2 punci pred tem a tu je nekaj posebnega, nekaj več.. drugače je in rad bi se potrudil saj jo imam res rad in ji to tudi večkrat na dan povem.. ali me podpirate in svetujete da vztrajam še kakšen mesec in se potrudim, ali naj jo raje za vedno takoj odstranim iz svojega življenja?   Hvala za odgovor

Prepričan sem, da je dekle postavilo mejo, preko katere ne bo šlo. Želi si prijatelja, tako kot ti. Sicer pa si sam napisal, da nisi čutil, da bi bilo med vama kaj več, dvomiš ali ti je sploh všeč.  Sam pri sebi nisi razčistil položaj v katerem si. Zagotovo dekle to tudi čuti. In tu je bistvo vsega. Pišeš, da sta skoraj postala par. Je to tvoje mnenje ali ti je dekle to povedalo? Pa si čisto zares želiš, da postaneta par ali te sedanje stanje ne moti, celo odgovarja? 

Bistvo vsega med vama je, da se potrebujeta, pa žal ne kot partnerja, kot dve osebi, ki sta druga drugi pripravljeni nesebično pomagati.

To pa je za resno zvezo bistveno premalo. Morda bosta nekega dne imela celo spolni odnos. Morda bo dekle mislilo, da ti v zahvalo za tvojo pomoč to dolguje, kdo ve. 

Iz lastnih izkušenj ti pa lahko rečem, da jaz osebno nikoli doslej še nisem imel takšne prijateljice ali prijatelja. Bilo je veliko znancav, celo pomagali smo drug drugemu, vendar do meje, ko se ni bilo potrebno žrtvovti. 

Zato ohrani to prijateljstvo. Posebej še, ker tvoje stanje doma ni idealno, kot sam pišeš. Ker tisti trenutek, ko se boš zaljubil, resnično zaljubil v drugo dekle, potem bo vajinega prijateljstva v sedanji obliki konec. Verjetno bosta ostala prijatelja, morda samo znanca, nikoli več pa ne bo med vama odnos takšen kot je sedaj. Razmisli, da ti ne bo kdaj kasneje žal, govorim iz svojih izkušenj.

Vedno sem mislila, da se postavi mejo platonskega odnosa, pri prijateljstvu da se ne komplicira odnos. Ampak očitno to ni tako? Kako lahko ugotoviš potem mejo med prijateljstvom in romantiko?

Napisala si, da se postavi meja, kjer se konča samo prijateljstvo in začne mnogo bolj zahteven odnos. Vendar je ta meja mnogo bolj zapletena zadeva. Ni podobno kot pri državni meji, na eni strani zapornice je eno, na drugi strani pa drugo. Še bolj zahtevno pa je kdo postavi to mejo, samo ena oseba ali obe osebi. Kaj pa če ti dve osebi za to mejo nimata enakih (istih kriterijev)? Da ena oseba meni, da je odnos že partnerska zveza, drugi pa da gre zgolj za poglobljeno prijateljstvo. 

Nisem strokovnjak,  bolj ko se poglabljam v to vprašanje, manj stvari razumem. Iz lastnih izkušnj pa vem, da lahko zelo hitro pri tem, ko želiš postaviti mejo, narediš napako. Ko postaviš mejo na napačni strani. Potem pa ne narediš ničesar, da bi stvari spremenil. Bolje povedano, ne upaš storiti ničesar. Zase vem, da danes ne bi ravnal več enako kot nekoč, vendar je danes že prepozno.

Vem da so popularni FWB odnosi. Ampak vsaj menw sotem starši, učili da  to ni moralno in da se imata dva rada bla bla. Kar pa očitno sploh ne drži? Pa tudi, ko nekdo dobi resnega partnerja se po mojih opažanjih prijateljstvo pogosto prekine ker vse dobiš od partnerja in s prijateljem ne deliš več toliko osebnih stvari?