Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Izkurjenost in stres

Tema: Čustva, Jaz na spletu, Razmišljam in imam stališča, Učenje

  • Pa

    Palacinke

    Palacinke

    Objavljeno: 11 okt. 2022 23:34

    Dober večer, zdaj sem začel 2. letnik gimnazije in, prejšnje leto sem bil prav dober kar pa je čisti čudež zame, čeprav sem bil v osnovni šoli skoraj ves čas odličen skoraj brez učenja, se v srednji šoli sploh težko spravim k učenju in nimam motivacije za nič. To se je začelo po drugem polletju ko sem začel manjkati, se posebej pri ruščini ker mi tuji jeziki ne grejo dobro in se jih težko učim razen angleščine, zato sem se prepisal na nemščino kar je pa predmet ki me skrbi se najbolj. Ko sem začel manjkati sem se začel počutiti izčrpano, brez motivacije, učil sem se kampanjsko, dobil sem samoskodujoce misli ki sem jih pa ignoriral. En dan sem šprical pouk in to vse priznal mami ker jo je zanimalo zakaj sem to naredil. Ona je najbolj razumevajoča za take stvari zato sem ji povedal vse to kar sem napisal. Predlagal sem ji obisk strokovnjaka, a sta starša odsvetovala to saj bi to vplivalo na mojo službo v prihodnosti. Udobno se počutim samo ko sem sam in poslušam glasbo ali pa ko igram igrice s prijatelji (ki niso moji sošolci). Večkrat sem razmišljal o prepisu na enako šolo kot moji prijatelji a sta mi starša odsvetovala. Pred kratkim sem tudi začel s tečaji programiranja saj bi to rad delal kot službo, ampak se tega ne učimo v šoli(Gimnaziji) in je še ena od stvari ki me veseli. Včasih si želim da bi se vse to končalo, ker res ne zmorem več. Ta sistem ni narejen zame. Ko sem okoli drugih ljudi ponavadi fejkam svoje veselje saj globoko v sebi res ne vem kaj čutim. Občutek pa je podoben ničemer, kot da ne čutim nič. 

  • Uredništvo

    Anja Rakovec

    Objavljeno: 17 okt. 2022 10:08

    Odgovor svetovalke:

    Lepo pozdravljen,

    Najprej hvala, ker si se obrnil na našo svetovalnico in nam zaupal svojo stisko. Upam, da ti bom lahko pomagala malce osmisliti vse, kar se ti dogaja, in najti odgovor na kakšno vprašanje.

    Pišeš, da so se težave z motivacijo za učenje začele po drugem polletju prvega letnika gimnazije, ko si začel manjkati v šoli. Iz tvojega zapisa sem razumela, da si manjkal v šoli, ker si se začel izogibati predmetom, ki ti ne gredo najbolje (predvsem tujim jezikom). Po tem si se začel počutiti izčrpano in brez motivacije, kar je verjetno povezano s tem, da si manjkal v šoli in posledično začel zaostajati za snovjo pri teh predmetih. Na ta način si se ujel v nekakšen začaran krog, kjer si vedno bolj zaostajal in zaradi tega vedno bolj nerad obiskoval šolo (oz. določene predmete). Videti je, da ne zaupaš v svoje znanje in sposobnosti, čeprav si prvi letnik končal s prav dobrim uspehom, kar je lep uspeh - posebej ob vseh težavah, ki jih opisuješ. Res pa je, da je preskok in osnovne šole v gimnazijo velik, zato je bil zate verjetno precejšen šok, da se je bilo kar naenkrat treba za lepe ocene bolj potruditi. Po mojih izkušnjah skoraj ni gimnazijca, ki mu kakšen predmet ne bi šel malo slabše od rok - v tvojem primeru so to pač tuji jeziki. Najbolje je, da to sprejmeš in se poskusiš potruditi po svojih najboljših močeh, morda koga od sošolcev prositi za pomoč. Tvoje sposobnosti so očitno dobre, zato ni razloga, da ne bi zaupal vanje.

    Praviš, da si večkrat razmišljal o prepisu na drugo šolo, ki jo obiskujejo tudi tvoji prijatelji. V kolikor je to šola, ki bi bila zate bolj koristna tudi z vidika poklicnih možnosti (npr. da bi se tam lahko naučil programiranja) in bi jo opravljal z večjim veseljem, je morda smiselno, če se poskusiš s staršema še enkrat pogovoriti o prepisu. Videti je namreč, da ti gimnazija ne ustreza najbolj, in morda bi tudi druge težave, ki jih opisuješ, izzvenele, če bi zamenjal okolje in šolo obiskoval brez odpora. Svetujem ti, da se v zvezi s tem pogovoriš tudi s šolsko svetovalno delavko, ki ti bo znala dati kakšen nasvet.

    Omenil si tudi, da včasih ne veš, kaj čutiš oz. ne čutiš ničesar, razmišljaš o samopoškodovanju in si želiš, da bi se vse končalo. Veseli me, da v zvezi s temi mislimi nisi še ničesar storil, vseeno pa se mi zdi pomembno, da se o njih pogovoriš s strokovnjakom in se razbremeniš, še preden bi prišlo do samopoškodovanja. Žal mi je, da tvoja starša na to gledata le z vidika tvoje službe v prihodnosti. Menim, da je dolgotrajna duševna stiska tista, ki lahko negativno vpliva na prihodnost osebe. Obisk strokovnjaka lahko pomaga preprečiti, da bi se stiska razvila v duševno motnjo, ki bi močno zaznamovala tvoje življenje. Zato ti svetujem, da v zvezi s tem ne obupaš in se s staršema še enkrat pogovoriš o obisku psihologa. V kolikor si tudi sam zadržan do tega, da bi osebnega zdravnika prosil za napotnico, lahko do psihologa dostopaš tudi brez nje. Brezplačno psihološko svetovanje brez napotnice ti je na voljo v centru Posvet, ki deluje v številnih večjih krajih po Sloveniji. Še več virov pomoči pa lahko najdeš na tej povezavi: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/. Možnosti je veliko in verjamem, da lahko med njimi najdeš tako, ki ti bo ustrezala.

    Za konec bi ti svetovala še, da si kljub skrbem in delu za šolo ne pozabi vzeti časa zase in za stvari, ki te veselijo. Omenil si poslušanje glasbe, igranje iger in programiranje, kar so vse lahko dobri načini za sprostitev in razvijanje svojih spretnosti. Poleg tega pa je pomemben dejavnik za ohranjanje duševnega zdravja tudi vključevanje v družbo, druženje s prijatelji v živo ter to, da se lahko o svojih čustvih in stiskah s kom pogovoriš. V kolikor takih oseb nimaš veliko, ti še toliko topleje priporočam pogovor s strokovnjakom, ki te lahko razbremeni skrbi.

    Želim ti vse dobro, če imaš še kakšno vprašanje, pa nam kar napiši.

    Anja Rakovec, dipl. psihologinja (UN)

  • Pa

    Palačinke

    Palačinke

    Objavljeno: 06 nov. 2022 23:24

    Pozdrav, hvala za odgovor in bil mi je res v pomoč glede moje samozavesti o šoli(še prav tisti del v katerem ste rekli da sem očitno zmožen). Rad bi vas samo malo posodobil. Zdaj sem na šolo(boli na ocene) začel gledati kot ne tako pomembne, se sploh pri predmetih ki so mi bedni. Moji občutki so veliko boljši, za tuj jezik pa se trudim imeti dobro povprečje. Drugače pri ostalih predmetih nimam takih težav, stisko mi je kot ste že vi povedali delala odsotnost pri pouku. Drugače pa sem začel hoditi na tečaje za programiranje in pa še več sem se začel gibati in dvigovati uteži. Samoskodovalnih misli pa trenutno nimam več, čeprav mi kdaj pomanjkuje motivacije da zjutraj vstanem za šolo. Na življenje gledam bolj pozitivno in tiste res negativne stvari probam odstraniti iz njega. Video igrice igram vedno manj, enako pa probam čim manj časa porabiti na socialnih omrežjih. Glasba je pa nekaj kar je zame A MUST, ker brez nje verjetno ne bi prišel tako daleč. Je tudi velik del mojega otroštva saj sem okrog 7 let obiskoval poleg treningov se glasbeno šolo. V glasbeni šoli, se posebej na individualnih urah, sem se res počutil sproščeno in umirjeno. Rad bi pa se še bolje naučil razporediti svoj prosti čas, ker kdaj ima dan res premalo ur. Drugače pa glede učenja, se pri predmetih ki so mi všeč, se sploh biologija, naučim veliko hitreje kot pa pri fiziki ali pa pri slovenščini. Čeprav ne vem zakaj mi matematika gre prav dobro, medtem ko imam fiziko zadostno? Še enkrat hvala za odgovor!

    Lp

  • Uredništvo

    Anja Rakovec

    Objavljeno: 09 nov. 2022 15:42

    Odgovor svetovalke:

    Ponovno pozdravljen,

    Vesela sem, da si se spet oglasil. Lepo je prebrati, da ti je odgovor koristil in da se počutiš bolje. Zdi se mi super, da se v šoli trudiš, a se hkrati ne obremenjuješ preveč z ocenami. To, da ti zjutraj kdaj ni do tega, da bi vstal in šel v šolo, se mi zdi čisto razumljivo, sploh zato, ker zunaj postaja hladno in je ideja zgodnjega vstajanja in opravljanja obveznosti vse manj privlačna. Verjamem, da imamo vsi kdaj take dni.

    Zelo spodbudno se mi zdi, da si se bolj posvetil tudi izvenšolskim dejavnostim, ki te veselijo. Videti je, da si s tem dobil več volje do življenja in samozavesti, ki se je prenesla tudi na šolsko področje. Hkrati imaš s tem tudi manj časa, ki bi ga sicer preživljal ob ekranih, kar se mi prav tako zdi zelo pozitivna stvar za tvoje duševno zdravje. 

    Ob vseh dejavnostih, ki si se jih lotil, je povsem normalno, da ti kdaj za kakšno stvar zmanjka časa. Če si želiš bolje razporediti svoj prosti čas, ti svetujem, da si za vsak dan posebej napišeš urnik aktivnosti. Najbolje bo, da si čas organiziraš precej natančno, lahko si na primer kar po urah zapišeš, kdaj boš neko aktivnost izvajal in koliko časa ji boš namenil. V urnik lahko vključiš tudi čas, ki ga boš namenil delu za šolo, sploh za predmete, ki ti vzamejo več časa. Tako boš tudi manj prijetne obveznosti pravočasno opravil, v preostalem času pa jih boš lahko odmislil in se bolj posvetil stvarem, ki te veselijo. Načrtovane prijetne aktivnosti te bodo verjetno še bolj motivirale, da čim prej opraviš tiste bolj "zoprne". Ob vseh aktivnostih pa si ne pozabi vzeti tudi nekaj časa (npr. pol ure ali uro na dan) za sproščanje, ko ne boš počel ničesar, kar zahteva veliko energije in zbranosti - v tem času lahko denimo poslušaš glasbo ali (brez slabe vesti) odigraš kakšno video igrico, pogledaš kak film ali bereš knjigo po svojem izboru. Pomembno pa je tudi, da ponoči dobiš dovolj kakovostnega spanca, saj se boš le tako lahko dolgoročno posvečal vsem naštetim aktivnostim. 

    Kar se tiče učenja in dela za različne predmete, je pričakovano, da ti bodo šli nekateri bolje in jih boš imel raje od drugih. To je odvisno od tvojih zanimanj, sposobnosti, močnejših in šibkejših področij, pa tudi od zunanjih dejavnikov - kakovosti pouka pri posameznih predmetih, odnosov z različnimi učitelji itd. Pomembno se mi zdi, da poskušaš te razlike sprejeti in se potruditi tudi pri predmetih, ki ti niso blizu. Verjamem, da lahko v vsakem najdeš nekaj smiselnega, kar ti bo koristilo kasneje v življenju. Če pri kakšnem predmetu potrebuješ pomoč, se ne boj prositi zanjo. Enako velja tudi za ostala področja, ne le za šolo. Vsak kdaj potrebuje pomoč in nič sramotnega ni v tem, da jo poiščeš, tako kot si jo ti poiskal pri nas. 

    Zahvaljujem se ti za zaupanje in te vabim, da nam kadarkoli spet pišeš, če se ti pojavi še kakšno vprašanje.

    Srečno,

    Anja Rakovec, dipl. psihologinja (UN)

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje