izgubljam voljo do vsega, ne najdem več smisla

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej se ti opravičujem, da si tako dolgo čakala na odgovor. Iz tvojega zapisa sem razbrala, da si v hudi stiski in predstavljam si, da ti je zelo hudo.

Prehod iz osnovne na srednjo šolo je ena izmed večjih prelomnic v našem življenju, saj se kot zelo mlada moraš soočiti z veliko več odgovornosti, prilagoditi se moraš na nov ritem, nove ljudi in dosti več dela. Pohvalno, da imaš dobre ocene, upam, da si ponosno na ta dosežek, saj to ni tako majhna stvar - pa še veliko truda vložiš v to. Seveda pa na račun tega ne bi smelo trpeti tvoje duševno zdravje.

Ne bi bilo narobe, če bi si vsak dan vzela kakšno uro ali dve samo zase - da bi počela kaj, kar te veseli. Imaš kaj takšnega? Na primer kak hobi, kakšno aktivnost? Omenjala si svojo muco - lahko jo pelješ v naravo in se skupaj sprehajata, ali pa se nekaj časa doma skupaj igrata. Morda se dogovoriš s prijateljico, da se srečata bolj pogosto. Lahko pa razmisliš tudi o tem, da bi se s prijateljico dogovorili, da se učita skupaj - tako lahko združiš čas, ki ga preživiš ob prijetni družbi pa tudi učenje postane bolj prijetno. Kaj praviš? To je le nekaj predlogov, ki bi lahko bili ustrezni. Kaj predlagaš ti, kaj bi si želela?

Omenjala si, da izgubljaš voljo, čeprav slediš in dosegaš svoje cilje. Žal mi je, da se tako počutiš, razumem, da ti ni lahko. Predlagam, da si poskusiš postaviti manjše cilje, takšne, za katere se moraš vseeno malce potruditi, ampak tudi takšne, ki od tebe ne zahtevajo vse tvoje energije. Za vsak dosežen manjši cilj se lahko tudi nagradiš. Tudi preko majhnih korakov se pride zelo daleč.

Tvoj zdravnik zveni kot zelo navdihujoč posameznik. Veseli me, da imaš nek tak vzor v svojem življenju. Zate bi si pa želela, da lahko takšen navdih najdeš v sebi, saj si posebno in čudovito dekle, ki ima v sebi ves potencial za doseči vse, kar si želiš. 

Z veseljem s teboj nadaljujem najin pogovor, saj bi si želela, da skupaj prideva do rešitve, ki ti bo ustrezala. Da skupaj najdeva način, kako se boš spet počutila dobro ob tem, kar delaš. Zapomni si, da nikakor nisi sama - tukaj sem zate in se lahko nam obrneš kadarkoli želiš.

Do prihodnjič ti pošiljam en velik objem,

Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

lepo, da si se spet oglasila in mi povedala še nekaj več o težavah, s katerimi se srečuješ.

Organiziranje časa je pogosto naporna reč, za katero si moraš vzeti čas in malce razmisliti, kaj je pomembnejše, bolj nujno in važno zate in tvoje cilje. Glede na to, kar opisuješ glede svojega vsakdana, menim, da bi ti najbolj koristilo, če si sestaviš urnik za vsak dan, kako bi si želela, da (vsaj približno) poteka - vemo, da kdaj pa kdaj kakšen opravek traja nekaj dlje časa, ali se pojavi kak nujen vmesen opravek, ni hudega. Kljub izjemam pa nam fiksen urnik običajno pomaga pri ustvarjanju rutin - pozitivnih, dobrih, želenih rutin.

Če se težko učiš zvečer, predlagam, da si v urnik učenje in opravljanje domačih nalog načrtuješ v popoldanskem času, kasneje pa si rezerviraš čas zase, za sproščanje, za sprehod, za druženje - karkoli, kar ti bo pomagalo, da se po pridnem in trdem delu več kot zasluženo sprostiš. Včasih je žal tako, da si moramo načrtovati tudi prosti čas in čas zase. Razumem, da si težko vzameš nekaj prostega časa, ker imaš veliko dela, vendar je odmor od dela tukaj zato, da si tvoji možgani odpočijejo, da si nabereš nove moči, prav tako pa v stanju počivanja v ozadju tvoji možgani predelujejo vso naučeno snov, ustvarjajo nove povezave - tudi tako se “pasivno učiš”. 

Prav tako pa je tudi bolj verjetno, da si boš vzela čas zase, če ga boš imela planiranega na urniku in tako bo čez čas oddih zate bolj spontana dejavnost.

 

Ti lahko še kako bolj konkretno pomagam z načrtovanjem in razporejanjem časa?

Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)