Izgorelost ali narcistična osebnostna motnja

Odgovor svetovalke:

Aurelius, pozdravljen ponovno!

Praviš, da se je zgodilo kar veliko, odkar sva nazadnje komunicirala. Bil si hospitaliziran, doživel naj bi adrenalni zlom. Preselil si se na svoje, zdaj živiš sam. Obiskuješ psihoterapijo. Poleg tega opažaš spremembe v svojem vedenju in mišljenju. Navajaš tudi nekaj dogodkov oz. značilnosti svojega otroštva ter zastavljaš vprašanja v povezavi s svojim duševnim zdravjem.

Na slednja ti žal ne morem podati neposrednih odgovorov. O naši duševnosti je namreč nemogoče govoriti na črno-bel način. Do nekega duševnega stanja oz. počutja navadno pripelje kombinacija različnih dejavnikov. Tako je težko odgovoriti na vprašanje, zakaj bi se lahko zgodil morebitni adrenalni zlom. Pogosto moramo pregledati cel širok spekter faktorjev, ki lahko privedejo do tovrstnih stanj. Omenjaš tudi narcisistično osebnostno motnjo in vidim, da dobro poznaš značilnosti le-te. Spodbujam te, da se o teh stvareh pogovoriš s strokovnjaki, pri katerih imaš obravnave. Težko je namreč zaključevati na podlagi omejenih informacij. Upoštevati morava dejstvo, da o tebi ne vem dovolj, zato bodo strokovnjaki, s katerimi sicer sodeluješ, bolj pravi naslov.  

Sprašuješ se, kaj je zate najbolje. Vsekakor mislim, da si na pravi poti, kar se tiče iskanja strokovne pomoči. Močno te spodbujam, da še naprej sodeluješ s strokovnjaki kot so psihiater, psihoterapevt, morda tudi klinični psiholog. Zadeve, ki jih omenjaš, so namreč kompleksne, zato je pomembno, da se udeležuješ obravnav in terapij ter tako krepiš svoje duševno zdravje. Pomembno je, da se zavedaš, da je strokovna pomoč tek na dolge proge, kot sem ti v preteklosti že napisala, in da lahko traja tudi več let, da razrešimo določene vzorce in dogajanja iz obdobja otroštva. Upam, da v strokovnjake in proces zdravljenja zaupaš.

Zdi se, da o različnih psiholoških fenomenih veliko bereš. Bi te pa rada opozorila, da ni najbolje, če se preveč ukvarjaš z diagnozami, ki pogosto delujejo rigidno in omejujoče. Pomembneje je prepoznati bolj oz. manj želene/funkcionalne vidike svojega delovanja. V zvezi z diagnozami se posvetuj s strokovnjaki, sam pa poskusi čim bolj aktivno delovati v smeri želenih sprememb. Ponovno te spodbujam, da razmisliš, kaj v danem trenutku lahko storiš sam. Vsekakor menim, da si na dobri poti, ti pa na njej želim predvsem veliko optimizma in vztrajnosti.    

Lea Prinčič, mag. psihologije