izbira študija

Odgovor svetovalke:

Živijo, George! :)

Zelo zanimivo razmišljaš in se strinjam, da ni lahko izbrati nadaljnjo pot. Strah, da bi se narobe odločila, lahko predstavlja veliko oviro pred tem, da bi uživala v odkrivanju vsega, kar te zanima.

Z veseljem ti pomagam na glas razmišljati naprej in morda odpreti še kakšno perspektivo. Ker imam "pod kapo" že kar nekaj let in tudi precej različnih odločitev, se bom naslonila tudi na lastne izkušnje, če nimaš nič proti.

Pri izbiri poklica je izbira samega študija vse manj odločilna. Seveda so izjeme - določeni študiji so tako specifični, da pridobljena znanja težko uporabiš še kje drugje, ampak dejstvo je, da ogromno ljudi pristane v karierah, ki niso neposredno povezane z njihovo preteklo visokošolsko izobrazbo. Na študij je bolje gledati kot na odlično priložnost, da se poglobiš v samo področje, ki te zanima, prinaša pa tudi druge koristne stvari: vstop v odraslost, prve delovne izkušnje, prve izkušnje s tem, kako si povsem samostojno organiziramo čas, odkrivanje sebe kot samostojne odrasle osebe itd.

Izbira maturitetnega predmeta se ti sedaj seveda zdi zelo usodna, ampak ti zagotavljam, da bo to čez 10 let nekaj, česar se tudi spomnila ne boš - predvsem ne kot nekaj, kar bi ti zakoličilo usodo. Čez 10 le boš tudi imela že kopico novih zanimanj, odkrila boš sposobnosti, ki sedaj v tebi še spijo, pridobila izkušnje, ki bodo vplivale na tvoja prepričanja, vrednote in tudi cilje. Zato bi jaz na tvojem mestu za maturitetni predmet izbrala tistega, ki ti pusti največ odprtih vrat. Mislim, da sta to kemija in matematika - če ju imaš najraje, je verjetnost, da ju boš opravila optimalno, največja. Kaj misliš?

Področja študija, ki jih naštevaš so vsa super. Praviš, da se bojiš injekcij. Vsekakor je na mestu, da upoštevaš svoje omejitve in odpore. Bi se pa na tvojem mestu vprašala: sem prepričana, da se jih bom vedno bala? Sem se morda v preteklosti že bala česa, česar se danes ne več? Poleg tega je medicina tako ogromno področje. Specializacije ti ni treba izbrati takoj. Mnogo študentov medicine se za specializacijo odloči šele, ko nekaj let študirajo. Ko stvari spoznaš od bliže, se ti razkrijejo v povsem novi luči.

Študij medicine traja zelo dolgo, ampak če mene vprašaš, se zelo izplača. To je poklic, ki mu ni para. Stalno se izboljšuješ, delaš v jedru znanstvenega napredka in prispevaš ogromno dobrega v svet. Jasno, kot vsi poklici tudi ta prinaša številna tveganja. Ampak z izkušnjami se ta tveganja običajno naučimo sprejeti in z njimi živeti. 

Fizioterapevti delajo na različnih področjih, ogromno delajo tudi v športu, rehabilitaciji po nesrečah, poškodbah, operacijah, delaš pa lahko v javnih službah ali kot zasebnica. Nikakor ni edina opcija dom starejših občanov, čeprav je tudi tam delo lahko čisto fajn. Potreb po fizioterapevtih bom vse več, ne manj.

Kineziologi imajo tudi zelo zanimivo delo. Je pa ta študij povezan s športom in praviloma so to zelo športni in zelo natrenirani ljudje (študij poteka na Fakulteti za šport). Veliko kineziologov dela kot športnih trenerjev, v zdravstvu se med drugim zaposlujejo tudi v zdravstvenih domovih.

Razmisliti velja tudi o načinu življenja, ki ti ustreza bolj ali manj. Kakšen delovnik ti ustreza? Kako se vidiš v dolgih izmenah, v nočni službi, v dežurstvih ipd.? Imaš rada nekaj adrenalina in stresa ali imaš raje bolj umirjen delovni tempo z veliko rutine? Si bolj podjetne narave ali raje vidiš, da ti drugi organizirajo naloge in čas? Si jutranji tip ali bolj dnevno-večerni? 

Nič ni narobe, če še nimaš vseh odgovorov. To samo pomeni, da se ti še ni treba konkretno odločiti. Zato te še enkrat spodbujam, da izbereš tisto, kar ti pušča največ odprtih vrat. Glede trajanja vseh omenjenih študijev in drugih informacij pa žal nimam kataloga v glavi. ;) Vsaka fakulteta ima spletno stran in tam si lahko za vsak študij natančno pogledaš, kako izgleda (dodiplomski, podiplomski, predmetniki itd.). Priporočam tudi, da že naslednje leto začneš obiskovati informativne dneve. Tam najbolj od blizu vidiš, kako približno izgleda študij in kakšne zo možnosti zaposlovanja po končanem študiju. Tudi karierni sejem je dobra priložnost za to.

Specializacija na medicini traja 6 let, lahko se tudi malo zavleče (poznam celo zdravnike, ki so sredi specializacije menjali področje - to ni nič neobičajnega). Na psihologiji, denimo, pa specializacija traja 4 leta.

Čas ni tako pomemben in mine hitreje, kot se ti zdi sedaj. Važno je, da delaš nekaj, kar te zanima in da to delaš na način, ki ti ustreza. Nobena, še tako pomembna odločitev v življenju pa ne pride z garancijo, da bo 100 % popolna. In to je okej! Ne potrebujemo 100 %. Dovolj dobro je dovolj dobro - vsaj, če želiš v življenju občutiti tudi čim več zadovoljstva in radosti. Perfektnost je zelo pogosto - prekletstvo. ;)

Ah, kako ti zavidam. Vse imaš še pred sabo. In če bi lahko kaj sporočila sami sebi pri 17-ih, bi si prav to: "Vse imaš še pred sabo - in tudi čez 10 let boš še vedno imela vse pred sabo! Ne jemlji življenja preresno prekmalu." Sama sem na primer, končala dva različna študija, delala sem na treh različnih področjih in menjala 5 služb. Šele ta, zadnja mi predstavlja okolje, kjer sem se res "našla". Ampak tudi vse prejšnje so me ogromno naučile in brez njih bi bila še vedno tista negotova Maruša, ki se raje nečesa drugačnega sploh ne loti, kot pa da tvega - in ugotovi, kako fajn je lahko nekaj, ko si enkrat upaš.

Skratka, ne tuhtaj preveč in zaupaj, da kakorkoli se boš že odločila, se boš odločila - dovolj dobro. Držim pesti in se veselim s tabo! :)

Topel pozdrav

 

 

 

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja