Introvertnost

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen,

najprej hvala za poslano vprašanje, na katerega ti z veseljem odgovorim. Če strnem zapisano, si že od nekdaj zelo introvertiran in te je ta lastnost pričela motiti. Čeprav vidim, da razliko med ekstraverti in introverti že zelo dobro razumeš, bom vseeno zapisala nekaj pomembnih informacij, ki se mi zdi, da ti bodo pomagale pri lažjem razumevanje sebe. Introvertiranost/ekstravertiranost je osebnostna lastnost, ki je v veliki meri genetsko pogojena in jo določimo na spektru. To pomeni, da je pri ljudeh ta lastnost lahko drugače izražena – nekateri so nekje vmes, nekateri so bolj introvertirani nekateri pa bolj ekstravertirani. Ekstremov (npr. čistih introvertov/ekstravertov) je bolj malo, kar pomeni, da ima vsak navadno nekaj lastnosti, ki veljajo tudi za drugi pol osebnostne lastnosti. Iz nevrološkega vidika je možganska skorja introvertov bolj vzdražena, zato jim močni dražljaji (npr. velika skupina ljudi) navadno ne pašejo in imajo posledično raje okolje z manj dražljaji. Pri ekstravertih pa je to ravno obratno – njihova možganska skorja je premalo vzburjena, zato iščejo močne dražljaje od zunaj (npr. počnejo različna tvegana vedenja in se radi družijo z veliko ljudmi), da bi zadovoljili ta primanjkljaj vzburjenja.

Verjamem, da si zaradi tega večkrat v stiski, saj bi si želel, da si drugačen in da bi z lahkoto navezoval tesne stike z drugimi. Sam si zgoraj opredelil nekaj težav s katerimi se lahko introvertirane osebe soočajo, jaz bi se pa poskusila opreti na nekaj pozitivnih. Na nekaj takšnih, ki so za introverte edinstvene in se v njih skriva tvoja moč. Prva stvar je ta, da so introverti zelo usmerjeni vase in posledično veliko razmišljajo. Sposobni so voditi globoke teme in se s pravo osebo pogovarjati zelo dolgo. Posledično se večkrat izkaže, da veliko stvari naredijo dobro, zato ker o njej veliko razmišljajo in manjkrat sprejemajo nepremišljene odločitve. Si to morda že opazil pri sebi? Introverti so tudi zelo dobri poslušalci v primerjavi z ekstraverti. To je ena od lastnosti, ki jih ljudje zelo cenijo. Imajo tudi manj prijateljev, ampak so le ti navadno tisti pravi, kot si omenil tudi sam.

Naj poudarim, da s teboj ni popolnoma nič narobe. Si drugačen, ampak saj smo v nekaterih stvareh vsi, kajne? Verjamem pa, da se v šoli zaradi opisanega večkrat počutiš slabo. Svetovala bi ti, da se poskusiš priučiti določenih socialnih veščin, ki ti bodo prišle prav – še sploh komunikacijskih veščin oz. veščin sporazumevanja. Velika verjetnost je namreč, da boš tudi kasneje, bodisi v službi ali kje drugje, moral sodelovati v timu, kjer bodo socialne in komunikacijske veščine pomembne. Pozitivno je, da se tega lahko vsak nauči in skozi čas ter vajo boš postajal vse bolj samozavesten. Posledično se zmanjša negotovost, ko gre za začetek pogovora z nekom – še sploh, če je to nekdo, ki ga ne poznaš. Ker si omenil, da včasih bereš knjige, bi ti morda priporočila kakšno dobro knjigo na to temo: Veščine sporazumevanja (avtorja James Wetherbe in Bond Wetherbe); Tihi: Moč introvertnih ljudi v svetu, ki ne zna molčat (avtorica Susan Cain); Kako govoriti z nikomer (avtor: Mark Rhodes) in Kako premagati sramežljivost (avtor: Philip Zimbardo).

Za konec bi rada izpostavila tvojo zadnjo trditev, ki se je nanašala na tvojo željo o tem, da vedo kdo si v resnici in da nisi vzvišen oz. ''luzer'', ker na malico hodiš vedno z isto osebo. Čutim tvojo stisko in si predstavljam, da se počutiš ujetega. Najprej bi rada izpostavila, da nikakor nisi ''luzer'', če hodiš z isto osebo na malico. Če poskusiš pogledati na situacijo iz oči drugega, ki te ne pozna ali bi se še vedno označil kot luzerja, samo zato, ker malicaš z eno osebo? Glede situacijo s prijateljicami pa bi te morda vprašala kako bi ti bilo to, če bi do njih pristopil in jim obrazložil svoje doživljanje? Če meniš, da te doživljajo kot nekoga vzvišenega, ki se ne želi družiti z njimi, je najbolje, da razjasniš nesporazum. Če se bojiš zavrnitve, pa se zavedaj, da si storil vse kar je bilo v tvoji moči, da ponovno stopiš z njimi v stik.

Upam, da sem ti ponudila nekaj rešitev, ki ti bodo v prihodnosti pomagale. Če bi imel še kakšno vprašanje, pa ga lahko zapišeš tukaj.

Vso srečo ti želim.

Taja Širca, dipl. biopsihologinja