Indvalidnost in debelost

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

Kot razumem, se spopadaš s celim kupom problemov, ki jih težko sama obvladuješ. Poleg invalidnosti, si nezadovoljna s svojo postavo, poleg tega si depresivna in se zatekaš k samopoškodovanju. Že samo ena izmed teh štirih stvari, je za marsikoga prevelika stiska, da bi se z njo spoprijel čisto sam. Ti pa imaš kar štiri takšne probleme. Predstavljam si, da ti mora biti včasih res zelo hudo. Bojim se tudi, da če teh težav ne boš nagovorila, se bodo kopičile in stvari utegnejo biti vedno težje. Strokovna psihološka pomoč bi ti lahko zelo pomagala, da se začneš boljše počutiti v svoji koži. Zakaj meniš, da bi se vrstniki iz tebe norčevali, če bi šla k psihologu? So se iz tebe že kdaj norčevali zaradi kakšnega drugega razloga? Rada bi ti povedala, da lahko greš k psihologu in tega nikomur ne poveš. Psiholog oziroma psihologinja je zavezan k molčečnosti, kar pomeni, da vse, kar boš tam podelila, ostane med vama. Razumem tvojo stisko ob misli, da bi kdo izvedel, da si šla po pomoč. Vendar menim, da bi ti ta pomoč vseeno lahko zelo zelo koristila in da ima tvoja mama prav, da želi, da se z nekom pogovoriš o svojih težavah. S psihologom se lahko pogovoriš tudi o tvojem strahu, da bi kdo izvedel, da si šla po pomoč. Čeprav se nas psihologov še vedno drži stigma, da kdor pride k nam je »malo čuden«, pa to še zdaleč ni resnica. Vsi ljudje kdaj potrebujejo strokovno pomoč in edino prav je, da jo lahko tudi dobijo. Če si zlomimo nogo, gremo k zdravniku. Prav tako bi moralo biti z depresijo in samopoškodovalnim vedenjem – dogaja se nam nekaj, kar je izven naše kontrole in po pomoč se obrnemo na psihiatra oziroma psihologa. Lahko ti tudi povem, da se v zadnjih letih vse več ljudi odloči, da rabi psihološko pomoč in posledično postaja to vse bolj normalno. Je pa veliko ljudi na začetku sram, vendar se o tem splača pogovoriti s psihologom. Psihologinja te bo predvsem poslušala in poskušala razumeti tvoje težave ter skupaj s tabo razmišljala o tem, kako si lahko pomagaš. Večina ljudi, ki se odloči za psihološko pomoč in v njej vztraja, opazi pozitivne spremembe, kasneje v življenju pa so hvaležni, da so se odločili za to. Razmisli, če bi mogoče tudi ti lahko dala priložnost taki pomoči. Vprašala si me tudi, če te lahko mama pod prisilo pošlje v psihiatrično bolnišnico. Če oceni, da je tvoje življenje ogroženo (npr. da se vedeš samomorilno), to lahko naredi. Vendar to ne pomeni, da te bodo tam zvezali in zadržali v samici. Njihov glavni interes je, da se ti pozdraviš, predelaš stisko, izboljšaš mentalno zdravje itd. Je pa ta proces veliko lažji, če se sama odločiš, da sprejmeš pomoč. Jaz bi ti predlagala, da daš priložnost in vidiš, kako se počutiš. Če te je sram, pa tega ne rabiš nikomur razlagati. 

Upam, da sem ti lahko kako pomagala. Če boš imela še kakšna vprašanja ali če boš občutila hudo stisko, mi lahko ponovno pišeš. 

Lep pozdrav, 

Maruša Grešak, mag. psihologije