Imajo hčerke tako obliko telesa kot mame?

Odgovor svetovalke:

Živijo!

Praviš, da te skrbi, da ne boš imela postave, ki si jo želiš. Skrbi te predvsem vpliv družinske genetike in to, ali imaš vseeno kaj manevrskega prostora, da si oblikuješ postavo bolj po svojem okusu, drži?

Nikoli ne bom pozabila misli dveh avtorjev iz 50-ih let prejšnjega stoletja, enega psihologa in enega antropologa, ki nam jo je povedala profesorica psihologije na mojem študiju. Ta misel se glasi: "Vsi ljudje smo malo kot vsi drugi, malo kot samo nekateri drugi in malo kot samo mi sami." :) To pomeni, da - drži, nekaterim dispozicijam, sploh genetskim, se ne moremo izogniti. Ni pa to vse, kar smo. Vsak med nami ima mnogo zelo unikatnih lastnosti. Tudi zato si ugotovila, da imata obe tvoji sestri vsaka malo drugačno postavo. Torej se tudi genetika nikoli stoprocentno in neposredno ne skopira v potomca, ampak je vedno zmes številnih genov iz več generacij nazaj, potem tega, čemur smo fizično, psihično in socialno izpostavljeni od spočetja naprej, in tudi tega, kar v svojem okolju zavestno sami izbiramo zase.

Z zdravo prehrano in ustrezno vadbo se da definitvno kar občutno oblikovati postavo. Ampak bolj me zanima tisto, kar si zapisala bolj med vrsticami: Kaj je dejanski razlog, da tako nočeš biti podobna mami? Kaj si mislila s tem, da je "abusive"? Zakaj se ti to zdi povezano s postavo, ki jo ima? Pred čim, misliš, da te bo nepodobnost postave z mamino, zavarovala?

Vprašanja lahko razmisliš pri sebi, lahko pa jih tudi tule odgovoriš, če bi potrebovala še kakšen nasvet. :)

Lepo te pozdravljam,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Hvala za dodatna pojasnila.

Hu. Kar opisuješ je izrazito toksično okolje za mlado (predvsem) žensko osebo. Iz zapisanega sklepam, da ima tvoja mama zelo moteno samopodobo, zlasti telesno, posledično tudi moteno prehranjevanje - in to očitno "uspešno" prenaša na tvoji sestri, malo manj pa nate. V tem vidim priložnost, da to samo še okrepiš.

Zelo mi je žal, da moraš odraščati s takimi sporočili! To je nedopustno in meji na zlorabo.  Je v tvoji družini kdo drug, s komer imaš varen odnos? Kaj se je zgodilo, ko vas je nehala pretepati - vas je takrat kdo zaščitil?

Imeti v družini vsaj eno osebo, ki ji zaupamo, ki nas ceni in po potrebi tudi zaščiti, je lahko odrešilnega pomena. Glede na to, da si stara že 16 let, pa zoper mamina negativna sporočila precej lahko narediš že sama. To, kar že počneš, se mi zdi super: odkrito izražaš nestrinjanje in kljubovanje. Morda lahko vse skupaj dodatno podkrepiš z informacijami o motnjah hranjenja, npr. da prineseš domov kakšno zloženko, članek ali knjigo na to temo, da si mama pogleda. 

Ni fer, da se moraš sploh ukvarjati s tem, ampak življenje nam včasih dodeli zelo neugodne karte, zato se boš za razliko od koga drugega morala bolj boriti za svoje dobro. Vztrajno postavljaj svoje meje še naprej - super si! Priporočila pa bi ti, sploh če v družini ni nikogar na tvoji strani, da se obrneš še na kakšno zunanjo odraslo osebo, ki ji zaupaš. Morda šolsko svetovalno delavko, da skupaj presodita, kaj se da narediti. Namreč ne bi bilo slabo, da bi se tudi tvoja mama pogovorila z njo oz. s katero drugo socialno delavko, pedagoginjo ali psihologinjo.

Uh, kar jezna sem postala. V moji mladosti je bilo to še dokaj "normalno", danes pa, ko vemo že toliko več, ne razumem, da mame še vedno to počnejo in si ne poiščejo pravočasno pomoči zase.

Tisto, kaj je všeč moškim, je pa v resnici manj pomembno. Zdravje, energija, moč in dobro počutje naj bodo na prvem mestu! ;)

Pošiljam ti topel objem,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja