Hujsanje in vse drugo

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Saraaa,

veliko imaš težav, ki so povezane. Zagotovo odnosi v vaši družini pogojujejo tudi tvoje bolezni, prehranjevalne navade in seveda psihične težave (o čemer ti bo pa več napisala psihologinja).

Skoraj nima smisla, da bi ti govorila o zdravi prehrani in gibanju. Da je to potrebno, se zagotovo tudi sama zavedaš, pa ti to povzroča dodaten stres. Praviš, da živiš v naravi in imaš rada naravo. Zato bi te kakšen sprehod po gozdu ali hoja v hrib zagotovo pomirila.

Iz takšne situacije se samemu ni lahko izkopati. Obstajajo številne oblike strokovne pomoči. Zaradi bolezni, ki so povezane s prehranjevalnimi navadami, lahko najdeš pomoč v centru za krepitev zdravja, ki deluje v večini zdravstvenih domov. Lahko poiščeš najbližjega, lahko pa tudi kakšnega drugega, če se ne želiš izpostavljati v lokalnem okolju. Za večino delavnic ne rabiš napotnice, za nekatere obsežnejše oblike pa dobiš napotnico svoje zdravnice/ka. Vse delavnice so brezplačne. V delavnicah boš spoznala ljudi s podobnimi problemi, počutila se boš sprejeta, razumljena.

Obstaja tudi delavnica o zdravih odnosih. Idealno bi bilo, če bi se je udeležila vsa vaša družina, v kar pa težko verjamem, da bi bilo uresničljivo glede na to, kar si napisala. Lahko pa se je udeležiš tudi sama, mogoče boš nekatere stvari lažje razumela in ukrepala.

Vse dobro ti želim.

Lucija Gobov, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Na tvoje vprašanje sta ti zelo dobro odgovorila že zdravnica in drug uporabnik, podajam pa še svoj odgovor, četudi z veliko zamudo.

Če te prav razumem, se ne počutiš dobro v okolju, v katerem živiš in bi ga rada zapustila, vendar se ti zdi, da si v njem ujeta. S starši si v slabih odnosih, praviš, da te nikoli niso zares poslušali in se zate zanimali. V zadnjem času si izgubila zanimanje za stvari, ki jih imaš rada, izolirala si se od ostalih, počutiš se osamljeno in obupano. Ob vsem tem te je zelo potrlo, ko si je babica premislila, da bi ti zapustila hiško. Zdi se ti, da ne zmoreš shujšati, saj zato nimaš ustreznih pogojev in podpore.

Sliši se, kot da se na dnevni ravni počutiš zelo slabo, kar je popolnoma razumljivo, saj živiš v okolju, v katerem nisi spoštovana in slišana. Kot glavni problem si izpostavila prenajedanje. Včasih se z namenom, da bi utišali neprijetne občutke, poslužujemo neustreznih načinov njihovega zmanjševanja. Ti prinesejo zgolj kratkotrajno olajšanje, na dolgi rok pa se zaradi njih počutimo še slabše. Prenajedanje pri tebi verjetno igra to vlogo in sama si prepoznala, da je vedenje problematično.

V kolikor se že dalj časa počutiš tako, kot si napisala v svojem sporočilu (tj. si izgubila veselje do izvajanja tebi ljubih dejavnosti, se pogosto počutiš obupano in brezvoljno), ti svetujem, da poiščeš strokovno pomoč, nekoga ki te bo lahko res poslušal in te opolnomočil pri reševanju problemov. Na tem zavihku lahko najdeš kontakte institucij, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem mladih.

V tvojem sporočilu je zaznati občutke nemoči – zdi se ti, da nad svojim življenjem nimaš vpliva, tako kot ne nad svojim prenajedanjem. Morda si na določenih področjih res omejena (npr. ne moreš se preseliti drugam in živeti ločeno od staršev), ampak skoraj vsak, čeprav še v tako težki situaciji, ima nekaj možnosti spremeniti svoje življenje na bolje.

Razmisli, nad katerimi stvarmi imaš v svojem življenju kontrolo, pa jih pogosto odpišeš kot nekaj, nad čemer nimaš nikakršnega vpliva. To te morda lahko vodi v nelagoden občutek, da si za svoje življenje odgovorna sama. Včasih se je težko spoprijeti z dejstvom, da smo za potek svojega življenja odgovorni tudi sami, vendar pa je to pomemben korak, če želiš svoje življenje spremeniti na bolje. Ko se boš zavedala, da nekaj stvari lahko spremeniš sama in ti bo to uspelo, boš pridobila večje zaupanje vase in si upala izvesti še več sprememb. Lahko začneš z nečim res majhnim in potem v življenje počasi vpeljuješ vse več sprememb. Ko boš začutila, da imaš nad svojim življenjem kontrolo, boš tudi lažje opustila prenajedanje, saj to najverjetneje predstavlja še en odraz tvojega občutka nemoči.

Razmisli, ali obstaja kakšna možnost, da bi to okolje lahko zamenjala ali pa v njem vsaj ne bi preživela toliko časa. Podporno socialno okolje si poskusi najti izven družine, naj bodo to prijatelji, sošolci, učitelji ali sosedi. V takšni situaciji ne rabiš biti sama, zaslužiš si nekoga, ki te bo podprl in ti pomagal prebroditi težko situacijo.

Upam, da te moj odgovor opolnomoči, da spremeniš svoje življenje na bolje in si poiščeš pomoč.

Držim pesti zate.

Lepo bodi,

Ana Lampret, mag. psihologije