Vprašanje:
Hujsanje
Tema: Motnje hranjenja, Odnosi v družini
-
Tu
Tulipan
Tulipan
Objavljeno: 13 jun. 2026 12:58
Pozdravljeni iskreno se pocutim da ne morem vec sama zdrzati z obcutki sramu in dobesednega trpljenja ki ga cutim z bulimijo in bi rada nekomu povedala ampak moja druzina in prijatelji ne pridejo v postev in zdaj se ze en cas prepricujem da grem po pomoc in sem razmsiljala da bi sla v svetovlanico muzo. Ampak zdaj ze zelo dolgo odlasam ker si recem da bom sla po pomoc ko shujsam x kg. Ampak ali mi ne uspe shujsta ali pa mi pa potem pride obdobje prenajedanja kjer vse dobim nazaj in sem spet na zacetku. Zdaj sem koncno spet uspela kar nekaj kg izgubit ampak se vedno nisem na moji ciljni tezi in bi rada zgubila se 8-10 kg. Ampak cutim da ne bom vec dolgo mogla zdrzat z tem kar delam zdaj da lahko hitro tolko shujsam in sem ze zacela zgubljat nadzor ampak ne se v celoti. In me je strah da ce cakam da mine obdobje ko zgubim nadzor (kar traja zelo dolgo) pa potem ko ga pset pridobim jn uspem shujsat, da bo to se zelo zelo dolgo in da vmes ne bom zmogla vec zivet s to napetostjo v moji glavi in se bo mi prej zmesalo. In zato razmisljam da bi sla zdaj po pomoc. Ampak hkrati je edini cilj in zelja ki jo mam, da se zgubim teh 10 kg in do tega morem nujno prit. In zdaj ne vem ali lahko gremo v muzo in tam povem zakaj se gre ampak polek tega nadaljujem s tem da shujsam. Je to prevec nesramno in si ne zasluzim pomoci? Ker ce je potem bom rajsi prvo prisla na ciljno tezo in potem sla po pomoc. In pa v primeru da je ok da grem zdaj tja, kaj bodo me tam sprasevali kak trenutno jem in ce ne bo ustrezno bodo hteli to spremenit? Ker me je strah da mi bodo to vzeli stran po drugi strani pa se res pocutim nesramno in kot grozna oseba da grem tja z zavedanjem da bom se naprej delala kontra
-
Uredništvo
Urška Pisar
Objavljeno: 17 jun. 2026 16:56
Odgovor svetovalke:
Pozdravljeno dekle,
najprej naj se ti zahvalim za tvoj pogum, ki si ga zbrala, ko si delila svojo stisko na svetovalnici. Pišeš o trpljenju in občutkih sramu, ki jih doživljaš ob zgodbi z bulimijo. Predstavljam si, da je za tabo dolga zgodba soočanja s temi težavami, kjer se počutiš negotovo, nemočno, verjamem da je prisotnih veliko občutkov sramu in nezadovoljstva z lastnim izgledom. Izpostavila si, da bi si želela o svojem doživljanju nekomu povedati, pri tem pa si že razmišljala, da bi se obrnila na Svetovalnico za motnje hranjenja MUZA. Na tem mestu bi zelo pohvalila tvojo moč in željo, da bi si poiskala strokovno pomoč – ker ni potrebno, da greš skozi svojo stisko sama.
Opazila si, da se v svoji stiski vrtiš v začaranem krogu – rečeš si, da si boš pomoč poiskala, ko prideš do svojega cilja s telesno težo, pri čemer ti te teže ne uspe doseči ali pa jo in temu sledi obdobje prenajedanja. Ob vsem tem pa se tvoja stiska povečuje. Glede na tvoj zapis lahko vidva, da glede na tvoje kriterije najverjetneje nikoli ne bo tisti »pravi« čas, ko bi se odločila, da si poiščeš pomoč. Zapisala sem »pravi«, ker slednje ni bilo mišljeno dobesedno, saj je vedno pravi čas, da se v stiski obrnemo na nekoga in si poiščemo pomoč. In slednje ni znak šibkosti, ni nesramno in vsekakor ne pomeni, da si pomoči ne zaslužiš. Iskanje pomoči je namreč odraz naše moči, je eden izmed prvih korakov na poti, da spremenimo nekaj, kar nam povzroča stisko.
Sprašuješ se, kaj te bodo tam spraševali in če bodo želeli tvoje načine prehranjevanja spremeniti, v kolikor ne bodo ustrezni. Povsem razumljivo je, da te to skrbi in predstavljam si, da je tudi to eden izmed razlogov zakaj še razmišljaš o tem ali si poiskati pomoč ali ne. V kolikor gre pri tebi zares za bulimijo, si verjetno tudi sama seznanjena s tem da gre pri bulimiji za motnjo hranjenja, kjer tvoje prehranjevanje vodijo predvsem negativna čustva. Slednje pa ne predstavlja konstruktivnega načina spoprijemanja, temveč nekaj kar tvojemu zdravju resno škoduje. Tudi sama si izpostavila, da se napetost stopnjuje in da te skrbi, kako boš zmogla s to napetostjo. Zato je pomembno, da se obrneš na ustrezno strokovno pomoč, kjer boste lahko skupaj iskali ustreznejše načine spoprijemanja. In tam boš lahko izpostavila vse svoje dvome, skrbi. Poleg MUZE obstajajo tudi drugi viri pomoči, ki jih lahko najdeš na koncu te spletne strani: https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/pogoste-dusevne-tezave-in-motnje/bulimija/. Obrneš se lahko tudi na najbližji center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (v kolikor si stara manj kot 18 let) ali center za duševno zdravje odraslih (v kolikor si starejša od 18 let).
V kolikor se ti pojavljajo še kakšni dvomi, skrbi, če je ostalo še kaj neizrečenega, sem tukaj zate. Upam, da si boš dovolila, da v vsej svoji stiski dobiš ustrezno podporo in pomoč. Ker ni potrebno, da ostajaš sama.
Urška Pisar, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Tu
Tulipan
Tulipan
Objavljeno: 18 jun. 2026 07:48
Hvala vam za odgovor. Kaj mogoce veste koliko se placa pri muzi? Ne vem zakaj ampak se nobene stvari v zivljenju me ni blo tak fejst strah kot to. Ko tak zares pomislim da bi sla kam po pomoc mi fizicno postane slabo in tak fejst me je strah da se mi zdi da se res rahlo oddaljm od sbeta in se zacnem pocasneje odzivat in rahlo se mi roke tresejo in mi je tak nerodno da bi prisla taka kamorkoli ker vem da se mi me bo nic zgodilo. Torej lahko se naprej hujsam ko grem tja na zacetku ali ne? Pa ful me je sram ker si ne morem pomagat ampak meni teza konstantno niha za skoraj 10 kg gor in dol in kaj ce to opazijo? In kaj bodo jezni ce to opazijo ker bo jim potem takoj jasno da ali ne jem ali pa jem kot nek prasic? Vem da se res res slisi kot da sem ful drama queen in da fejst pretiravam ampak tega me je tak fejst strah ker kaj ce se bo jim zdelo smesno al pa vodo mislili kaj pri milem bogu je z mano narobe in da nimam cisto nic samokontrole. Pa ce vas lahko se to vprasam mate prosim kak nasvet kak se naj odzivam na zunanjo okolico ob tem - sirso druzino, prijatelje, profesorje v soli, pa tudi znance… zdaj sem spet v obdobju ko sem se opazno zredila in tak me je sram da bo me pojedlo se mi zdi. In nocem it na neke dogodke ki prihajajo ker vem da bodo tam ali ljudi ki jih tak poznam, ali moji profesorji… in saj vem da se noben ne ukvarja z mano in je vsem vseeno za to ampak vseeno vem da bodo vidli. Sploh ker je to v preteklsoti se zgodilo ze dobesedno pet krat. In samo ne vem kak se naj odzovem ker prav vidis v oceh ljudi ko te vidijo in sicer ne recejo nic ampak te tak gor pa dol pogledajo in vem da opazijo. Ful ful sori da vam s temi nepomembnimi stvarmi tezim ampak sem v rahli stiski
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Tu
Tulipan
Tulipan
Objavljeno: 18 jun. 2026 11:58
Prej sem pozabla se napisat ce je cudno da grem tja glede na to da mam "normalno" tezo, nisem podhranjena sploh ne, kvecjemu je na zgornji meji, bo to cudno zgledalo, da nisem dovolj bolana in da ni dovolj resno al pa kaj?
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Urška Pisar
Objavljeno: 23 jun. 2026 13:01
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
vesela sem, da se si odzvala na moje sporočilo. Tekom tvojih zapisov sem večkrat prepoznala skrbi vezane na to, da pretiravaš, da nisi dovolj bolna, da bi te drugi jemali resno, da bi se drugim tvoja stiska zdela smešna. Predstavljam si, da more biti zate naporno, ko razmišljaš tako in da se počutiš manjvredno. Verjamem, da to tudi pomembno prispeva k temu, zakaj si pomoči še nisi poiskala. Razumljivo je, da te je strah poiskati pomoč v živo, saj so tvoje misli usmerjenje predvsem v to, kako bi se drugi odzvali na tvojo stisko. Verjetno si že spoznala, da so naše misli, čustva, telesni odzivi in vedenja med seboj tesno povezana. Če so tvoje misli v situaciji, kjer razmišljaš o tem ali bi si poiskala strokovno pomoč, predvsem naslednje: »Drugim se bo moja stiska zdela smešna, čudna.«, ti te misli vzbudijo strah (čustvo), ki se kaže preko slabosti, tresenja rok (telesni odzivi). Ob takšnih mislih se potem odločiš, da si pomoči ne boš poiskala (vedenje). Če sedaj razmisliš o tem, koliko je ta tvoja misel realistična in si pri tem pomagaš z naslednjimi vprašanji: Glede na to, da se tam zaposleni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z obravnavo posameznikov z duševnimi stiskami (kar doživljaš tudi sama), je res verjetno, da se jim bo zdelo to čudno ali smešno? Ali obstaja kakšna druga možnost kot to, da bi se jim zdelo čudno oz. smešno? Poznam koga, ki je že poiskal strokovno pomoč – kako so ga sprejeli strokovnjaki? Ob takšnem razmišljanju boš verjetno prišla do odgovora, da tvoje misli niso povsem realistične in lahko oblikuješ bolj pomirjajočo misel (npr. »Strokovnjaki bodo sprejeli mene in mojo stisko ter mi nudili pomoč.«), ki bo v večji meri prispevala k temu, da poiščeš pomoč. Veliko dvomov se pojavlja glede tvoje telesne teže in prehranjevanja ter če to kaj spremeni to, kdaj poiskati pomoč. Želela bi si, da ti ob branju mojega odgovora ostane predvsem ta misel: Kadarkoli se lahko obrneš po strokovno pomoč in tukaj res ni nobenih pogojev. Tvoja stiska, zgodba in predvsem ti si vredna biti slišana in vredna pomoči.
Sprašuješ tudi glede cene storitev pri svetovalnici MUZA. Cene storitev ne poznam, sem pa na njihovi spletni strani zasledila, da je prvo srečanje brezplačno. V okviru prvega srečanja se potem zagotovo dogovorite kako in kaj za naprej, kar velja tudi za dogovor glede cene. Sprašuješ, kako se odzvati ob dogodkih, kjer bodo prisotni drugi ljudje. Lahko malo razmisliš, kaj so tvoje misli, kaj se bo zgodilo v takšni situaciji. Zapisala si že eno misel in sicer to, da bodo drugi videli da si se zredila. Spodbudim te, da razmisliš kako lahko veš, da bodo drugi to opazili? Če te drugi pogledajo ali to pomeni, da je to zaradi tega ker si se zredila ali bi lahko pogledali/opazili kaj drugega? Četudi bodo opazili, da si se zredila, kaj se bo zgodilo po tem? Boš lahko to preživela? Ali se lahko na teh dogodkih osredotočiš na kaj drugega in ne na to, kako te drugi opazujejo? Takrat, ko nas nekaj skrbi smo običajno še bolj pozorni na vse kar se dogaja okoli nas in si lahko večkrat stvari razlagamo na povsem napačne načine. Pogosto se zgodi, da obstajajo druge razlage, ki v nas ne bi vzbudile toliko zaskrbljenosti, sramu. Pomembno je, da jih poskušamo poiskati.
Verjamem, da sem ti z odgovorom podala več vprašanj kot odgovorov. Upam, da ti bodo ta vprašanja v pomoč pri razmišljanju in boš lahko sama prišla do najboljših odgovorov zase. Lepo te pozdravljam,
Urška Pisar, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.