Hrana

Zdravo. Jaz mam tezavo z hrano ampak me zanima ce je to sploh vredno omembe ali pretiravam. Moja mami nic ne ve o tem cemer bom pisala. Stara sem 15 let in mam ze 6 let tezav z tem. Nekaj let sem jedla vec kot bit rabla, namensko ceprav nisem bla lacna. Potem se je stanje malo omirilo, za katerim je prislo obdobje ki je trajalo le nekaj mesecev, ampak sem jedla veliko manj. Takrat sem tudi shujsala nekaj kg-res nekaj ne veliko. Za tem pa je prislo obdobje prenajedanja, kjer sem se dobesedno prenajedala cisto vsaki dan. Vcasih celo dva krat na dan. To je trajalo recimo pol leta in potem se je vse umirilo. Od takrat dalje do zdaj, nekje eno leto, jem normalne kolicine hrane. Se ne stradam in ne prenajdam. Se vedno imam pa ne normalno zeljo po hujsanju zato se vcasih izogibam obrokom, ampak na konvu dneva se vedno pojem normalne kolicine. Npr. Ne jem zajterka, vcasih malico in potem jem kosilo ob treh. Vcasih je moj prvi obrok ob treh. Ampak po tem pa jem vsaki dve uri in do 11 zvecer pojem kolicino hrane ki bi jo lahko pojedla do 7,  bi jedla ze dopoldan. Jaz se tega zavedam, ampak mi moji glupi mozgani tega ne pustijo. Zdaj se pa je zacelo dogajat da bruham. Ampak to se mi spet ne zdi vredno da grem do zdravnika zato ker ne bruham vsaki dan, ne po vsakem obroku in ne celi obrok. Vedno se omenja anoreksijo in bulimijo. Ce bi vedla da mam take tezave kot so nastete za simptome teh dveh bolezni bi sla do zdravnika. Ampak zdaj pa vem da ne spadam ne pod eno ne pod drugo in se mi zdi da to zmanjsuje vrednost mojih tezav z hrano. Bi to sploh lahko bla kaka motnja hranjenja? Redko bruhanje, a ob normalni kolicini zdrave hrane. Druga stvar ki sem jo opazla je da imam zelo malo energije in sem ves cas zaspana. Ampak spet se mi ne zdi to tak problem kot pri drugih, zato ker se vedno hodim v solo in na treninge, se vedno sem budna cel dan(vecinoma). Ampak je nadlezno da ves cas komaj gledam, da nimam energije met normalnega obraza ampak zgledam kot da bom ubila nekoga al pa sebe. Se ena stvar je da vsi ki so imeli depresijo mi govorijo da so izgubili interest za vse. Jaz ga nisem. Je res da imam samo en ali pa recimo dva hobija ampak ju mam rada. Je pa res da sem bla vseh devet let odlicna, zdaj v prvem letniku, mam pa vse 1, 2, 3. Je res da je tezje in so mi tudi padle zaradi spremembe sole in tezavnosti, ampak jaz se tudi nic ne ucim. Vseeno mi je za ocene in an sploh za solo. Vcasih se sploh ne morem vstat iz pojstle, da bi sla v solo in sem rajsi doma ter v solo sporocim da sem bolana. Nekaj krat sem mi je zgodilo da sem mela "panicni napad". To mi ni noben zdravnik potrdil, ampak ne vem kaj druga bi temu rekla. Zacela sem hitro dihat, srce mi je zacelo razvijat in bolet, trest sem se zacela, bila cisto zmedena. Ampak spet se mi ne zdi vredno da to komu recem, ker se je zgodilo samo 4krat z zelo nizko intenziteto in nisem mela obcutka kot da se bo nekaj slabega zgodilo ali pa da bom umrla. Polek tega vsega se v mojem zivljenju ni zgodilo popolnoma nic takega, za kar bi lahko rekla da je blo tezko to prestat, ali pa da se je od takrat moje psihicno zdravje poslabsala ali da bi bilo "travmatizirano". Vedno imam obodbja ko je z mano slabo in za tem pride obdobje ko sem vesela, vse je super(no ne super se vedno mi grejo iste stvari po glavi, ampak je ta moj drug glas, ki mi govori da naj bom se slabse, tisji). Za tem pa pride obodbje ko je spet slabo, ampak tokrat se slabse. Potem je spet obdobje ko je vse vredu. In spet obdobje ki je se slabse od prejsnega. Vbistvu slabsa obdobja se samo slabsajo, ampak se ki zaradi dobrih obdobji spet zdi da si vse zmislujem in da pretiravam. Ne vem zakaj, ampak vedno mocnejso zeljo imam po samoposkodovanju. Ze dolgo casa razmislam o tem, ampak si nikoli nisem nuc nardila. Do zdaj sem samo zacela dvigovat utezi, da bi me na ta nacin nekaj bolelo. V tem primeru misice. Ampak se mi spet zdi da je ti vse skupaj glupo ker clovesko telo rabi gibanje in se dobro pocuti po njem. Je res da sem nekaj krat boksala steno, da si mi clenki zaceli krvavet, ampak to je blo tudi samo nekaj krat in ze nekaj casa nazaj. Upam da vam nisem sla blazno na zivce z tem dolgim pismom, ampak prosim ce mate kaki nasvet glede teh stvari.