Vprašanje:
Hrana
Tema: Motnje hranjenja, Žalost in depresija
-
He
Helou
Helou
Objavljeno: 03 feb. 2022 11:57
Zdravo
Bi mi lahko dali prosim kaki nasvet. Stara sem 15 let in hodim v prvi letnik gimnazije.
Ful mam tezave s hrano ze dobesedno 9 let in se nisem niti eni osebi o tem povedala. Prvih 6 let sem mela ogromno tezave z prenajedanjem ko sem se prenajedala skoraj vsaki dan. Po teh 6 letih so prisla obdobja ko nisem pol dneva nic jedla in se pol zvecer prenajedla. To je trajalo ene 2 leti. Potem sem mela obdobje tak 3 mesce ko sem jedla zelo malo, spuscala sem obroke z namenom da bi shujsala in hrana se mi je dobesedno gabla. Bla sem lacna kot volk ampak ko sem samo pomisla na katero koli hrano mi je slo na bruhanje. In po teh nekaj mescih je prislo obdobje ko sem se zacela prenajedat v takih kolicinah kot se nikoli prej. To je trajal okoli 6 mescov in niti en dan nisem jedla normalne kolicine hrane ampak vedno 10 krat prevec. Jedla sem do tocke ko mi je blo fizicni slabo, nisem se mogla zravnat, komaj sem dihala pa vcasih se mi je vrtelo. In poslesicno sem se zredila 20 kil kar me je bol dol spravlo in zdaj spet jem zelo malo. Hodim v fitnes malo vec kot pol leta, sprva z namenom da bi shujsala. Potem mi je dvigovanje utezi postal hobi. In zdaj zelo rada to delam in ne z namenom da kurim kalorije. Sem pa zadnji cas opazla, da mi je zelo vsec obcutek ko me naslednji dan bolijo misice in na tak nacin cutim bolecino. Pa ne pretiravam do te mere da bi prisla do poskodbe ampak pac ko delas vaje za moc in te naslednji dan bolijo misice. Ampak to je dovol da cutim bolecino in to mi pase. Je to narobe?
Pred kratkim mi je umrl oce in saj sem se prvih nekaj dni jokala ko najvecje budalo ampak ze en teden kasneje sem bla tak okej to se je zgodilo, je kar je, lepo bi blo ce bi se bil tu, ampak ze mi zdi da sploh nisem zalostna. Oziroma ne dovolj kot bi naj bla ko ti nekdo blizu umre. Je to normalno glede na to da se je to zgodilo 2 tedna nazaj? -
Uredništvo
Patricija Kramaršek
Objavljeno: 03 feb. 2022 11:58
Odgovor svetovalca:
Pozdravljena,
veseli me, da si se obrnila na nas ter nam zaupala svojo zgodbo, hvala. Izpostavila si tri stvari glede katerih imaš pomisleke.
Kar se tiče tvoje telesne teže navajaš, da že dlje časa niha. Glede na opisano nihanje, bi ti svetovala, da svojo zgodbo zaupaš še komu izmed odraslih oz. poiščeš pomoč pri osebni zdravnici, ko boš na to pripravljena. Ta te bo nato napotila do nadaljnjih strokovnjakov, ki ti bodo v suport pri vzpostavljanju bolj zdravega načina prehranjevanja. Določenih težav vsak izmed nas kdaj ne zmore rešiti sam, in to je povsem okej, zato kar pogumno...
Veseli me, da si našla hobi, ki ti je všeč. Ob delanju vaj, zlasti na začetku, je običajno, da te naslednje dni bolijo mišice, kar si navedla že sama. Ob tem lahko začutimo zadovoljstvo, saj bolečina nakazuje, da smo na dobri poti ter so vaje uspešne. Kot navajaš z vajami ne pretiravaš, za kar bi te pohvalila. Ne vem, kako močna je tvoja želja po bolečini. V kolikor je tako močna, da kdaj greš preko sebe ter si na tak način lahko škoduješ, ali imaš misli, vezane na to, potem to ni najbolj optimalno. Želja po čutenje bolečine je lahko eden izmed načinov sproščanja naše notranje čustvene napetosti. Prav tako nam lahko pri temu pomaga tudi zatekanje k hrani…Ne vem, kaj točno se dogaja v življenju, morda pomisli kako se sicer počutiš... Velikokrat svoje čustvene stiske izražamo na manj primerne načine, kar se občasno dogaja vsem ljudem… Obstajajo tudi bolj zdravi načini prepoznavanja ter izražanja čustev, ki jih lahko ob ustrezni podpori pridobimo.
Iskreno sožalje za smrt tvojega očeta. Ob tako stresnem dogodku kot je smrt gremo ljudje skozi različne faze žalovanja. Vsak le te doživlja nekoliko drugače… Sprva smo v fazi šoka, poznamo tudi fazo zanikanja, krivde, jeze itd… Žalovanje je dolgotrajen proces tekom katerega se prepletajo raznolika čustva, tudi telesni odzivi. Vsa so glede na situacijo pričakovana in lahko trajajo daljše časovno obdobje…
Če zaključim bi ti iskreno svetovala, da se o vsem tem, kar si nam zaupala pogovoriš tudi z zate zaupno osebo, morda sorodnikom, s kom iz šole... Ko boš pripravljena skupaj poiščite pomoč…
Glede žalovanja imaš v prihodnje na voljo tudi podporo v društvo Hospic, obstajajo tudi posebne delavnice, tabori za žalujoče, v kolikor bi te to zanimalo…Upam, da so ti moje usmeritve vsaj malo v pomoč.
Želim ti vse dobro.
Patricija Kramaršek, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.