Hobiji

Večkrat se sprašujem, saj ima veliko sovrstnikov sanje, cilje in talente, ki jih razvijajo. Jaz ga sploh nimam. Ne vem kaj bi. Všeč mi je petje. Hodim na solo vaje (občasno) ali pa kar tako doma prepevam, parkrat sem imela tudi nastop v tej pevski šoli, ampak poklicna pevka pa ne bi bila. Rada imam konje in jahanje. Naredila sem izpit jahač 1 in zdaj nameravam še jahač 2. Imela bi tudi svojega konja, a ker je to prevelik strošek mi je čisto kul, da hodim samo jahat in kot prostovoljka pomagat čistit hleve. Rada tudi plešem, kdaj grem na plesne delavnice ali doma v sobi plešem na dance videje od you tuberjev in naredim še vaje za telo. Ampak plesalka kot Nika Kljun, da bi živela samo za ples, to pa ne bi. Hodila sem na igralski tečaj in preko igralske agencije dobila nekaj vlog v reklamah in tudi statirala, ampak ne bi šla na agrft ali bila igralka.
Udeležila sem se pisateljskih delavnic in kdaj svoje pesmi ali eseje pošljem na natečaje, in so moja dela potem objavljena.
Všeč mi je drsanje, badminton, tenis, smučanje ...
Včasih malo ciljam na koš, ampak ne bi bila košarkašica kot Luka Dončič.
So pa tudi stvari, ki jih ne maram. Plavanje, ribarjenje, fizika, matematika,
Je z mano kaj narobe? Celo življenje poslušam naj počnem in najdem eno stvar v kateri naj se izpopolnim, ampak se prehitro začnem dolgočasiti. Tistega kar vsi pravijo, da ima vsak izmed nas, tisto nekaj za kar smo rojeni sploh nimam. Nimam poslanstva ali posebnega talenta. Sploh ne vem kaj bi in zato sploh ne vem kaj naj študiram ali naj sploh grem kaj študirat, če nič ni zame? Me je strah obveze, da bi morala vsak dan po več ur delati eno in isto stvar? Ker se mi včasih zdi, da preveč hočem in da je življenje prekratko in bi najraje vse delala hkrati, a vem da to ni možno, kaj naj sploh počnem?
Kako ste vi vedeli, da hočete biti psihologinja oziroma delati z mladimi?