Helikopterska mama

Hoj

Prav ste slišali. Imam helikoptersko mamo. Veš čas ukazuje kako in kaj naj počnem. Nima drugega dela kot da mi diha za vrat. Z mojim očetom je ločena zato mi skos ukazuje. Iščem svojo prvo službo po srednji šoli in ker v našem okolišu ne dobim zaposlitve, sem hotela iti v Ljubljano, a mi ne pusti, da tja pa že ne bom hodila, ker je predaleč.

Na obisk k očetu mi ne pusti, saj ga ne mara.

Noče, da se družim z mojo dobro prijateljico, ki mi je v težkih trenutkih stala ob strani, ker je ne mara. Z njo se dobivam na skrivaj.

Stara sem 20 let pa nimam nobene besede v svojem življenju.

Odseliti na svoje pa se ne morem, ker nimam lastnih financ.

Kaj naj storim?

Hvala za napisano.

Za mamo moram skrbeti kot da sem jaz starš in ona otrok. Hodim v trgovino, plačujem položnice. Če hočem kam it, me vpraša kam grem in s kom se bom družila. Včasih me napada zakaj hujšam, da sem boljša ko jem in da sem bolj prijazna.

Iščem redno službo in mi ne dovoli v Ljubljano, pravi da je predaleč, preveč ljudi in da naj ostanem v domačem kraju.

Noče, da se družim z očetom, ker ga ne mara. Ves čas mi diha za ovratnik, ima pripombe o sistemu in kako ona ne bo živela v civilizaciji. Ne spodbuja me v hobijih, ves čas ima pikre pripombe, če kaj ni po njeno pa je slabe volje.

Za službo sem že napisala prošnje za v Ljubljano, ampak me njeno razburjenje vedno zaustavi.

oj,

glede na napisano, ti prav gotovo ni lahko, ko misliš da nekdo tvoje življenje nadzoruje bolje od tebe, zato bi ti dal nasvet, da ne glede na mamino reakcijo sprejmeš službo v Ljubljani(ko jo boš dobila) in ko boš imela dovolj budgeta, da zaživiš znova in se odseliš, ti predlagam, da to tudi storiš. Svoji mami pa na lep način poskušaj razložiti, da imaš lastno življenje in bi ga rada živela, tako kot ti hočeš, brez njenih ˝ne smeš˝.

veliko sreče in Let`s do it!

Zdravo

Dobila sem službo blizu mojega doma, a moram še vedno na avtobus. Mami je nesrečna, na vsak način se trudi, da službe ne vzamem. Razlogi so zgodnje vstajanje, vožnja z busom, ne bom naredila zdravniškega pregleda, imela bom zlobne sodelavke, želi da ostanem doma in živim po njeno.

itak, da je nesrečna, ker te hoče met zase - bolano. VZAMI SLUŽBO, NAŠPARAJ NEKAJ DENARJA IN SE ODSELIIIIII!!!!

Hej :)

Pisem ker imam tudi sama kaksne izkusnje ...

Sicer je res da je odvisno ali si v ljubecem odnosu in kaj so razlogi da te nekdo sploh zeli kontrolirati in od se mnogo drugih stvari ...

Vendar sem se odlocila vseeno napisati kako svojo izkusnjo.

Glavno sporocilo je; mali koraki, preden dosezes velike - upam, da ti jih ne bo treba narrditi drasticno 

Jaz sem zacela z majhnimi stvarmi. Kuhanje zase, skrb za svoje stvari, hobiji, druzenje s prijatelji v krajih izven moje obcine ... in ob teh stvareh z racionalnimi razlagami kadar je prislo do komentarjev - povedala sem, zakaj je to pomembno, kaj to meni pomeni. In ja treba je bilo zdrzati negotovost in vso slabo voljo.

Potem glede sluzb sem naprej sprejela to, kar je bilo tudi starsem okej. Potem so videli, da sem zmozna, da veliko zmorem, sem samostojna. In denar porabila povsem po svoje! Potem pa poiskala sluzbo ki je meni ustrezala.. sprva sem sicer dobila komentarje ... a na koncu sem bila sprejeta, takrat pa ni poti nazaj :) 

No potem sem s tistim denarjem lahko tudi njim kaj privoscila, lahko naredila kaj zase in sla korake naprej. To se mi je zdelo pomembno z vidika, da osebe vedo, da jih imas rad, tudi ce se z njimi kdaj resnicno skregas in si nasprotujes. Morda je dobro starsu pokszati in povedati, da ga imas rad tudi, ce se odlocas za druge stvsri kot bi se jih on. Da vseeno spostujes njegovo mnenje in ga slisis. Vcasih pa je bilo treba biti zelo ranljiv in govoriti o custvih ...

Velikokrat sem si naredila nacrt kako bom nekaj izvedla - in ga ze vsaj priblizno izpeljala - recimo za sluzbo ze poklicala in ze imela termin za razgovor - sele nato povedala, kaj sem se odlocila in naredila.

Tudi ko sem se odselila (s sostsnovalci) sem svojo odlocitev racionalno razlozila. Kaj pomeni ce je moj kraj blizje soli, delu, hobijem, kako to pripomore moji osebni rasti, zakaj mi je nekaj pomembno.

No sicer imam res sreco da sem sicer v ljubecih odnosih ampak so zdaj, po vsem tem, boljsi, kot so bili kdaj prej :)

P.s.; veckrat se posalim in recem "ja kako pa si ti predstavljas moje zivljenje cez 10 let ce bi zivela tako kot ti zelis? Tukaj sem pocakala na odgovor. Potem pa vprasala se ce "Pri 40. doma? Ja bi radi imeli kake vnuke doma nekoc?" Malo za salo in malo za res, hahah. Tudi to je malo pomagalo.

Zdi se mi sicer, da moja situacija ni sicer zelo podobna tvoji, a morda lahko kaj odneses od tega.

Lepo bodi in veliko poguma na tvoji poti.