grozen strah, težave, ne počutim se slišano!

Pozdravljeni.

Sem v groznem strahu, skrbeh za moje zdravje kaj bo z mano, na jok mi gre in želim si samo odgovor od kogar koli ali vsaj kako vzodbudno besedo, ker se počutim ujeto v težavah. 

Že kako leto imam intenzivno hude težave z vidom in očmi. Meseca januarja sem naenkrat sredi pouka dobila nenaden izbruh na milijone prozornih pikic kot sneženje pred očmi. Postala sem itak panična kaj se dogaja. Itak sem mogla na pregled čez pol leta in se mi je dioptrija nenormalno povišala iz -2.00 je skočila na -3.25 na desnem očesu na levem iz -1.25 na -2.75 kar je nenormalno. Zelo se mi je poslabšal tudi astigmatizem. To se mi je dogajalo že 2 leti da se mi je dioptrija nenormalo hitro slabšala kljub nošenju očal po navodilih. Na kontroli je oftalmolog rekel, da na površini ne vidi na bi bilo kaj narobe, je pa verjetno v notranjosti. Kontrolo ima čez eno leto. Počutim se nenormalno slabo in grozno, ker je vsak dan slabše, pred očmi imam fleke, pike različnih barv (rumene, oranžne, rdeče in modre) naenkrat 1 velik flek ki ne izgine in se pomika po celem vidnem polju in me oslepuje.  Zaradi njega ne vidim ničesar skoraj da. Imam čisto uničen nočni vid, ne morem priti v temi niti do wc-ja, ker ne vidim. Strah me je, zvečer zaspim z utripajočo belo svetlobo pred očmi. Vsak zvečer zaspim v strahu, ali bom jutri izgubila vid, kako slabše bo nenormalno je. Strah me je živeti zaradi tega kaj se mi dogaja z očmi. Strah me je iti na izlet, ker skoraj ničesar ne vidim, strah me je na sprehod. To me zelo ovira pri vsakodnevnih aktivnostih. Strah me je v šolo. Ne vidim prepisovati iz table kljub očalom, ker imam toliko motečih faktorjev v očeh. Utripanje pik, barvni fleki, občutljivost na svetlobo... Niti na blizu ne vidim včasih. Na razdalji pol metra ne prepoznam človeka in res mi je grozno ko se mi zgodi tisto, ko mi nekdo reče ejj včeraj sem ti mahala in mi nisi pomahala nazaj. Kaj je narobe? Staršem govorim kaj se dogaja a me nočejo poslušati in mi govorijo naj nosim očala po navodilih. Nosim jih ampak ni v redu. Ne počutim se slišano, nočejo poklicali okulista. Res mi je grozno, takega strahu še nisem doživela nikoli. Ko vse gledam se mi zdi vse nekako stekleno, umetno, nerelano. Tako sem že jezna sama nase, ker se mi to dogaja. Ne razumem več tega, da lahko ljudje z čisto malo dioptrije pridejo na kontrolo veliko prej kot jaz, ali celo 2 krat letno jaz, ki pa imam take hude težave in se borim za vsak dan in živim v strahu, ali bom jutri oslepela pa ne morem niti v roku 1 leta priti na kontrolo.

Kaj naj storim? Zelo me je strah.

Tudi meni se včasih pojavi kakšna podobna reč ki si jo omenila, naprimer pojavi se mi nek flek na mestu ki ga gledam in skoraj nič nevidim, to traja kakšne pol ure potem počasi izgine, v takem primeru grem ponavadi počivati v zatemnjen prostor, tisti dan me še cel dan boli glava. Ko je malce temneje nevidim več ničesar. Vcasih se pojavi kar kakšna bleščiča, vid imam slab. Včasih pred očmi zagledam mehurčke.Tako je že nekaj let, prvo leto ko se mi je to pojavilo.sem odšla na pregled, odkrili niso ničesar, rekli so mi da se bom kmalu navadila in sem.se res. Iz izkušenj ti lahko povem da bo boljše ko se boš cimmanj sekirala. Vem da je težko, ampak poskusi se zamotiti. Jaz sem pol leta čutila močan strah glede nečesa, pa je zdaj vse v redu. Glede strahu da bi oslepela-mislim da je to nemogoče zaradi tega. Če bi bile tvoje oči v hudi nevarnosti, bi te že sprejeli na pregled, tako pa je zagotovo to bolj pogosta stvar. Verjamem vate????????