GROZA

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Slišati je, da si res v hudi stiski zaradi tega. Veliko stvari je, ki te trenutno bremenijo, zato bi se jih jaz lotil eno pa po eno. 
Moram že takoj na začetku povedati, da stvari, ki jih jaz povem so na podlagi tvojega opisa, vendar nikakor niso dokončne, saj je svetovati ljudem glede konkretnih stvari, ne da bi teh ljudi videl v živo, nemogoče. Tako da vzemi moje besede bolj kot neko usmeritev, ne pa kot dokončne odgovore. Za karkoli bolj konkretnega se boš morala obrniti na terapevtko ali psihiatra. 

1. Misli. Sodeč po tvojem opisu, bi rekel, da gre za vsiljive misli. Te se občasno pojavljajo pri vseh nas in načeloma same ne pomenijo ničesar, ne vplivajo na naše življenje. Včasih pa se pri določenih posameznikih, sploh tistih, ki imajo težave s pretirano tesnobo, lahko te misli stopnjujejo in postanejo za osebo zelo obremenjujoče. Bi rekel, da se to dogaja tudi v tvojem primeru. 
Da te pomirim - misli so samo misli in same po sebi ne pomenijo ničesar. Torej, če se ti ne počutiš, da bi rada spremenila svoj spol, potem misel, da si mogoče trans, sama po sebi ne pomeni ničesar. Lahko to primerjaš s kakšno drugo situacijo, ko si imela kakšno avtomatsko misel, pa ji nisi dala preveč pozornosti in si je verjetno nisi niti zapomnila. Banalen primer je, da npr. gledaš po televiziji nek športni dogodek in pomisliš "kaj, če se nekdo od športnikov zdaj poškoduje". To da si ti to pomislila pa seveda nikakor ne vpliva na verjetnost, da bi se kdorkoli od njih poškodoval. Enako velja tudi za tvoje misli o sebi. Torej ena težava z mislimi je, če jih jemljemo preveč resno, torej ne podvomimo, da so mogoče popolnoma neresnične, in nas spravljajo v stisko.
Druga taka zahrbtna lastnost misli je, da če jih na silo poskušamo odpraviti, postajajo močnejše in nočejo stran. Npr. če bi ti ne rekel, da lahko razmišljaš o čemerkoli, samo ne o roza slonu, boš seveda razmišljala o roza slonu in ne o ničemer drugem. Enako velja za misli o tem, da si trans. Če si ves čas govoriš, da o tem ne smeš razmišljati, boš verjetno večino časa o tem razmišljala. Pomagaš si lahko tako, da je v situaciji, ko pride ta neprijetna misel, ne poskušaš odgnati, jo sprejmeš kot to, kar je - torej samo misel in ne neka absolutna resnica, in pozornost preusmeriš na nekaj drugega, npr. na knjigo, ki jo bereš, film, ki ga gledaš, na pogovor s prijateljem, ipd. 

2. Biti trans. Naša identiteta je zelo kompleksna reč in se ne da enostavno odgovoriti na to, kako in kdaj nekdo ve, da je trans. Verjetno bi ti vsaka trans oseba povedala drugačno zgodbo, kako je ugotovila, da je trans. Jaz bi ti rekel, da če misliš, da nisi trans, da se potem poskusiš s tem vprašanjem trenutno ne ukvarjati. Če se boš v prihodnje drugače počutila, boš o tem lahko govorila z zdravnikom, prijatelji, ipd.
Moraš vedeti, da s tem, da je nekdo trans ali nebinaren ni popolnoma nič narobe. Res je, da obstaja transfobija v družbi in da je to velik problem, a to ni problem posameznikov, ki so trans, ampak družbe, ki je sovražna do drugačnosti. 

3. Tablete. Glede na tvoj opis, bi rekel, da ti bo verjetno psihiater predlagal kakšen antidepresiv. Moraš vedeti, da nisi zavezana, da bi zdravilo jemala in če imaš zadržke, se lahko o tem pogovoriš s psihiatrom. Lahko mu rečeš npr. da se bojiš stranskih učinkov, da se bojiš, kakšen vpliv bi zdravilo imelo nate, da bi te mogoče ljudje obsojali, ipd. Verjemi, take pomisleke ima večina ljudi, s katerimi se psihiatri srečujemo. Tudi tisti, ki bi radi prejemali zdravila, ker verjamejo, da jim bodi pomagala, imajo lahko hkrati pomisleke, če bi lahko bile kakšne negativne posledice. 
Imamo pa tudi ogromno izkušenj s tem, da antidepresivi učinkujejo in da večini ljudi (vsaj malo) pomagajo. Če ti bo psihiater svetoval zdravilo, jaz mislim, da se nimaš česa bati in lahko poskusiš s terapijo. Če zdravilo ne bo imelo učinka ali če bo preveč stranskih učinkov, lahko vedno prenehaš z jemanjem. 
Glede stranskih učinkov pa ne morem na splošno odgovoriti, ker se med zdravili lahko pomembno razlikujejo stranski učinki. Za večino psihiatričnih zdravil pa velja, da so stranski učinki bolj izraženi prve dni ob uvajanju ali dvigovanju odmerka. Če zdravilo redno jemlješ, načeloma ne bi sploh smela čutiti stranskih učinkov dolgoročno. Predlagam, da o tem konkretno vprašaš psihiatra, ko, oz. če ti bo predlagal zdravilo. 

Upam, da sem odgovoril na večino tvojih dilem in da boš zdaj vsaj malo bolj pomirjena. 
V kolikor imaš dodatna vprašanja, sem ti na voljo. 

Lepo bodi!

Nikola Zhivkovikj, dr. med., specializant psihiatrije

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Pedopsihiatri pogosto predpišejo Torendo v nizkem odmerku z namenom pomiritve. Zato so ti verjetno rekli, da ni nujno vsak dan jemati, ker če se tisti dan bolje počutiš, ni potrebe po tem, da bi to jemala. 
Če te zanima učinkovanje Asentre, je mogoče najbolje, da si pogledaš kak video na internetu, saj je zelo težko to razložiti na preprost način. Najbolj poenostavljeno, poveča količino enega živčnega prenašalca - serotonina, v prostoru med živčnimi celicami - nevroni. To naj bi potem vodilo v spremenjeno delovanje teh nevronov in živčnih poti, kar potem vodi v zmanjšanje simptomov depresije, anksioznosti, ipd. 
Da pride to tega učinka je potreben nek čas, zato vedno počakamo nekaj tednov preden presodimo, ali je zdravilo učinkovito. 
Normalno je, da ob uvedbi ali dvigu odmerka zdravila pride do stranskih učinkov. Ob Asentri in Torendu ni prav pogosto, da so ljudje zaspani, vendar se tudi to dogaja. Če je to zaradi Asentre, bo čez čas ta učinek izginil (oz. če ne izgine, potem to povej pedopsihiatru, da razmislita o kakšnem drugem zdravilu), če je od Torenda, pa se mi zdi, da je mogoče celo zaželen učinek, saj ga jemlješ zvečer in potem lahko lažje zaspiš. Seveda, pa če so ti rekli, da ga jemlješ samo po potrebi, ga ni treba vsak dan vzeti in se boš tako izognila kakšnim stranskim učinkom. 
Če si zaspana po Asentri, jo lahko tudi jemlješ zvečer pred spanjem. Ni pomembno, kdaj v dnevu vzameš Asentro, pomembno je samo, da je enkrat na dan, ob približno podobni uri (torej vsak dan zvecer, ne pa en dan zjutraj, naslednji dan zvečer, ipd).

Lepo bodi!

Nikola Zhivkovikj, dr. med., specializant psihiatrije

Odgovor svetovalca:

Živjo!

Seveda se lahko zgodi, da ne pomaga. Vseeno pa vidimo vsaj delni učinek pri večini pacientov. Odmerek 25 mg ni terapevtski, tako da pri tem odmerku ne bi pričakoval nekega učinka. Po navadi predpisujemo vsaj 50 mg (do max. 200 mg na dan). Po navadi počakamo do 6 tednov, da vidimo, če je učinek, čeprav se v večini primerov učinek pokaže že prej. 
Nihče ne more napovedati, kako se boš na zdravilo odzvala, zato je treba poskusiti in videti. Če Asentra ni učinkovita, po navadi poskusimo z drugim zdravilom iz iste skupine kot Asentra, lahko pa tudi s kakšnim antidepresivom iz druge skupine. Možnosti je več, se pa vedno odločamo individualno, zato ti ne morem povedati, kaj ti bo psihiater predlagal, če Asentra pri tebi ne bi imela učinka. 

Lepo bodi!

Nikola Zhivkovikj, dr. med., specializant psihiatrije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Escitalopram, fluoksetin in sertralin vsi spadajo v isto skupino zdravil, ki jih imenujemo SSRI antidepresivi. Asentra je ime zdravila, katere učinkovina je sertralin.

Med mladostniki se ta tri zdravila najbolj pogosto uporabljajo, saj so najbolj raziskovana pri mlajših ljudi. Zelo odvisno je, kako bo mladostnik reagiral na zdravilo. Nekomu pomaga asentra, nekomu drugemu ne ustreza. Ne obstaja ''najboljši antidepresiv'' za vse.  Sicer pa je vedno potrebno počakati vsaj 4 tedne za oceno delovanja zdravila. Občasno se pedopsihiatri odločijo za določeno zdravilo na podlagi simptomov pacienta, neželenih učinkov, ki jih je mogoče prej imel, ali prejšnje terapije, ki je bila uspešna ali neuspešna.

Če že jemlješ antidepresiv ali samo razmišljaš o tem, bi bilo najboljše, da se o tem pogovoriš s svojim pedopsihiatrom, ker ti bo on najbolj razložil zaradi česa misli, da je določeno zdravilo prava izbira zate.

Če te še kaj zanima, piši.

Lepo bodi,

Nejla Đikić, dr. medicine