gospodinjstvo

Odgovor svetovalke:

Prav prijazno pozdravljen ali pozdravljena, obiskovalec/obiskovalka spletne strani.  

Prosim, naj ne bo zamere: odgovor bom pisala, kot da sprašuje fant. Tako mi je lažje. Zmenjeno?  

Zelo zelo me veseli, da opažaš, kako ni res, da je vse smiselno, kar piše v učbenikih in kar rečejo avtoritete, kar učitelji nedvomno so.   

Povsem prav imaš: ni isto, ko govorimo o prehrani odraslega in ko govorimo o prehrani otrok ter mladostnikov. Prav tako ne priporočamo enakega jedilnika ljudem, ki so že bolni in tistim, ki so povsem zdravi. In seveda tudi ne priporočamo enake hrane ljudem z normalno težo ter tistim, ki imajo previsoko težo (zaradi debelosti ali zaradi bolezni).  

Midva bi govorila le o prehrani otrok in mladostnikov. Se strinjaš?   

Za razliko od odraslih, imate otroci in mladostniki večjo potrebo po hrani in živilih, ki omogočajo rast in razvoj. Tako mleko z 0,5% mlečne maščobe za vas ni priporočljivo, razen če gre za bolezen (ekstremno debelost ali zvišane maščobe v krvi).  

Jajca so v naših krajih pomemben vir beljakovin, železa in drugih snovi, potrebnih za rast in razvoj mladega organizma. Zato jih ni pametno izključiti iz jedilnika. Je pa treba paziti, da ne pojemo po dveh jajc prav vsak dan. Če pa ima odrasla oseba zvišan holesterol, bo potreben trezen razmislek, koliko jajc pojesti na teden.   

Govedina, da ali ne, je tvoje naslednje vprašanje. Res je, govedina je rdeče meso. In to je v zadnjih letih padlo v nemilost pri ekstremnih naravovarstvenikih in veganih. Vsebuje snovi, ki jih telo otroka in najstnika potrebuje. Ne vsak dan, a če poješ enkrat ali dvakrat tedensko zrezek, velik za tvojo dlan, se ne bo zgodilo nič slabega.   

Namesto govedine sojina omaka: ne in ne in ne. Soja je živilo, ki vsebuje rastlinske beljakovine, te pa lahko v neki meri nadomestijo meso. A sojine omake ne moreš pojesti toliko, da bi dobil količino beljakovin, ki jih potrebuje telo mladostnika.   

Sem ti odgovorila? Če ne, ti kar še vprašaj. Napiši, kaj te moti in tudi, v kaj ti verjameš.  

In predvsem se mi zdi dobro, da najprej vprašaš še starše, babico, dedka, kaj mislijo "o teh novostih v prehrani". Morda se pogovorite s sošolci.   

Res hvala za tvoje vprašanje, za tvoje opažanje. Mi je hudo, da se to dogaja.    

Želim ti lep zaključek šole in še lepše počitnice, 

mag. Damjana Žolnir, dr.med., specialistka šolske medicine

Odgovor svetovalke:

Prijazno pozdravljena, draga obiskovalka spletne strani,   

zelo me veseli tvoj poglobljeni odnos do hrane, do znanja in do avtoritete. Poskusila ti bom odgovoriti, kot po 45 letih dela v ambulanti z mladostniki ter po sedmih desetletjih življenjskih izkušenj vidim, razumem in čutim ta naš svet.  

Zakaj nas tako učijo, sprašuješ. Znanje o prehrani, zapisano vaših učbenikih, je staro najmanj deset let, učni načrti pa trideset. Raziskave o tem, kaj je bolj in kaj manj zdravo, potekajo vsak dan. In ugotovitve raziskav se spreminjajo. Industrija poskuša z vedno novimi proizvodi. Ena sestavina v njih bo bolj zdrava, a da je proizvod na koncu všečen našemu okusu, mu dodajo dva ali tri 'E-je'. Ti pa so lahko škodljivi, a to znanstveniki dokažejo šele po več letih.   

Tako je zadnja leta 'moderna' soja in izdelki iz nje, kravje mleko pa je v nemilosti. Glede soje imamo dva pomisleka, oba si navedla. Njunih dolgoročnih slabih posledic za zdravje še ne poznamo dovolj, ker takšne preiskave potekajo več desetletij, da so res verodostojne.  

Ali so tofu, sojina omaka in sojini jogurti zdravi? Ker ne vemo, če niso iz gensko spremenjene soje, ne vemo, koliko so zdravi. Osebno ravnam tako, da jem vsakega po malem: sojo, kravje mleko, rastlinske napitke - zdaj eno,.zdaj drugo.   

Prehrana nekoga s prekomerno težo naj bi vsebovala manj kalorij, da bi telo po malem kurilo lastne maščobe - jih torej porabljajo za mišično delo, za gibanje, za delo notranjih organov, pozimi za ohranjanje telesne temperature ter za rast in razvoj, ko gre za otroka in mladostnika. Vsako hujšanje otroka in mladostnika je lahko nevarno, telo namreč mora dobiti vse potrebne sestavine, da se lahko gradi in tvori potrebne hormone. Zato je bolj modro izgubiti odvišne kilograme počasi in predvsem z več gibanja. Tako ostanemo fit in se boljše počutimo, kot pa če si odtegujemo hrano.   

Še posebej pa bi rada poudarila naslednjo modrost: Če ima najstnica recimo 5 kg preveč, pa še raste, naj si postavi za cilj ohraniti težo v naslednjem letu. Kako? Z več gibanja in omejitvijo sladkih prigrizkov. Ker bo v tem času zrasla za recimo 7 ali 8 cm, bo njena prejšnja teža zdaj ravno prava. Pa še mišice bo pridobila ob vsakodnevnem dodatnem gibanju, samozavest jih bo narasla ter zadovoljstvo s seboj. To pa šteje, kajne?   

Upam, da sem ti odgovorila. Lepo te pozdravljam in ti želim brezskrbne počitnice

mag. Damjana Žolnir, dr.med., specialistka šolske medicine