Gimnazija

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

videti je, da te je strah veliko stvari, ki prihajajo s spremembami šolanja. Najbrž o tem veliko razmišljaš, še posebej sedaj, ko se šolsko leto hitro približuje. Praviš, da se bojiš iti v gimnazijo, da se ne bi uspela vključiti in razumeti z novimi sošolci, da te je strah profesorjev, osamosvojitve, napak in izkoriščanja. Vse, kar si navedla in opisala, se zdi kot res veliko vsega za premišljevati in to iz dneva v dan živeti, kot to počneš sedaj ti.

Spremembe so čisto običajen del življenja in brez njih bi povsem stagnirali na določenih točkah. S tem, ko se z njimi soočamo, sami rastemo, se spreminjamo in dostikrat gremo tudi iz svoje cone udobja. Nekateri ljudje se sprememb veselijo in jih lažje sprejmejo ter sledijo toku življenja. Spet drugi ljudje sprememb ne marajo preveč, bi se jim radi izognili ter ostali v svojih stalnicah. Vendar to žal ni vedno mogoče. Takšen primer je tudi tvoja situacija, ko gre za spremembo šolanja iz osnovnošolskega v gimnazijsko. Povsem pričakovano je, da ob tem čutiš različna čustva, kot jih. Ti si opisala, da se s tem spopadaš predvsem preko strahu. Strah je čustvo, ki ga občutimo, ko nam grozi nekaj nevarnega ali ogrožujočega. V tvojem primeru opisuješ bolj občutja anksioznosti (tesnoba), saj gre za to, da nisi objektivno ogrožena in tudi ne moreš točno določiti, kaj te ogroža, gre pa za odziv na oddaljeno, nepoznano ali nerealno situacijo. To ti npr. sprožajo misli na novo šolsko leto, sošolce, profesorje, sprejetost v družbo, strah pred neuspešnostjo, napakami ter izkoriščanjem. Mogoče je dobro, da si začneš zapisovati te misli, ko se pojavijo, potem se vprašati, koliko jim verjameš in zakaj jim verjameš, kako je bilo v preteklosti v podobnih situacijah kaj se je najhujšega zgodilo, kako bi se lahko še odzvala na situacijo na drugačen način. Npr. ko si napisala, da si se učila skoraj po cel dan, se lahko v gimnaziji morda vključiš v kakšen krožek ali najdeš kakšen hobi? Mogoče lahko treniraš kakšen šport, če te to zanima? To je tudi dober način za sproščanje, kar optimalno deluje na tovrstne občutke. S tem se potem ne boš učila po cele dneve, temveč si boš urnik strukturirala. Če si boš zapisovala misli, boš lahko le-te lažje predelala in tudi spremenila, imela nadzor nad njimi, ko se boš učila drugačnega odzivanja. Koristno si je tudi zapisovati dnevnik, kjer pišeš o svojem doživljanju, dogodkih ter tistem, kar se ti dogaja v vsakdanu. Na ta način lažje izraziš svoja čustva ter misli.

Omenila si, da se ne znaš imeti rada, če nisi popolna in da nočeš delati napak. Mogoče lahko premisliš, od kod to izvira pri tebi, če te je kdo učil tega ali so ti v otroštvu govorili kakšne stvari o tem, da si potem posledično težje sprejemala sama sebe, morda je bil to vpliv družbe ter medijev. Vsak od nas dela napake, noben ni popoln in to je tisto, kar nas dela človeške. Na takšen način rastemo sami osebnostno, rastemo v odnosih z drugimi, ko sprejemamo tudi druge z njihovimi pomanljkivostmi in oni sprejemajo nas z našimi. Na takšen način se oblikujejo prijateljstva, partnerski odnosi in se le-te stvari tudi zaključijo, pridejo nove izkušnje. Če se ti zdi, da te bo težnja po popolnosti, strahu pred napakami ter izkoriščanjem preveč obremenjevala, bo mogoče dobro, da se v gimnaziji skušaš pogovoriti s svetovalno delavko in ji to zaupati. Če imaš kakšno dobro prijateljico, s katero se družita, se lahko pogovoriš z njo in ji to zaupaš.

V teh dneh, ki so ti ostali do začetka šolskega leta, bi te spodbudila k temu, da jih skušaš res čimbolj uživati in se sprostiti. Mogoče lahko razmišljaš tako, da ti čisto nič ne koristi, če boš razmišljala o vseh teh scenarijih in strahovih, kako bi lahko bilo, kako bo ali ne bo, ker s tem ne boš naredila nič, le sama sebi in svojemu zdravju boš škodovala, zaradi česar lahko samo zboliš in kot praviš, si utrujena od tega. Skušaj si te misli res zapisati, najti proti argumente za njih (npr. kaj pa, če be bo tako, kako sem lahko prepričana, da je to res, ali to sploh že vem) in se umiriti. Na koncu se večina naših negativnih misli ter strahov niti ne uresniči. Tako kot zdaj sploh še ne moreš vedeti, kako se boste razumeli s sošolci, kakšna bo šola itd. Čisto verjetno bo vse v redu, sošolci zanimivi in prijazni, nekateri bolj ekstravertni, drugi introvertirani, zainteresirani za druženja in pogovore. Vzpostavili in poglobili boste odnose, ki bodo potem lahko trajali še po času šolanja. Najbrž se bo dogajalo veliko drugih dejavnosti, kamor se boš lahko vključila, se ukvarjala s tematikami, ki te bolj zanimajo tudi iz strokovnega nivoja. Videla boš, da bo veliko novosti, v katerih najbrž začela uživati in se jih veseliti. Gimnazijska leta bodo zelo hitro minila, ti boš osebnostno zrasla skozi to in sledila svojim ciljem.

Želim ti, da bo pred začetkom in potem prisotnega čim manj strahu in da se prepustiš novim izkušnjam,

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije