Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Friends

  • Vu

    Vuk

    Vuk

    Objavljeno: 26 jul. 2022 01:19

    Ali je res, da imajo na osebo največji vpliv osebe s katerimi preživimo največ časa? Torej, da se bomo nehote spreminjali na podlagi le teh ali je to samo nekakšen mit? In je oseba samostojna in ni pod vplivom ostalih, torej da kar mi ni všeč mi ne bo in kar mi je bo tudi ostalo tako, ne glede na ljudi s katerimi sem obkrožen

  • Uredništvo

    Maruša Grešak

    Objavljeno: 30 jul. 2022 23:59

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljen Vuk, 

    Odprl si zelo kompleksno in zanimivo vprašanje, ki leži v osrčju socialne psihologije. Do kolikšne mere je človek »sam svoj« (torej ali lahko ohrani lastno avtonomijo, prepričanja, stališča, interese, okus, preference, način izražanja itd. tudi ob vplivu drugih), do kolikšne mere pa se vendarle (tudi nehote) spremeni pod vplivom drugih? Pogledi na to dilemo so različni, enoznačnega odgovora pa ni. Vsekakor je iz eksperimentov v socialni psihologiji jasno, da imajo drugi velik vpliv na nas (če te zanima več si lahko pogledaš Aschev poskus konformnosti in Milgramov eksperiment). Pa ne samo osebe, s katerimi preživimo največ časa, temveč na nas ves čas vpliva tudi širše družbeno in kulturno okolje. To pa seveda ne pomeni, da se bomo nujno v vsem spreminjali ali celo podrejali nam pomembnim osebam oziroma prevladujočim družbenim normam. Do kakšne mere in v čem se bo kdo prilagodil drugim je malo odvisno od vsakega človeka (nekateri se bolj prilagodijo in hitreje padejo pod vpliv drugih kot drugi). Pa tudi od tega, za katero stvar gre. Na primer, prijatelj, ki je navdušen nad nekim filmom, te bo lažje prepričal, da je ta film res odličen, kot pa, da je dobra neka zelenjava, ki je absolutno ne maraš. Odvisno pa je seveda tudi od načina, vrste in stopnje pritiska. Če na nas vplivajo ljudje, ki jih občudujemo, jim zaupamo ali po katerih se zgledujemo, bomo hitreje podlegli njihovemu vplivu. Nekdo na položaju avtoritete ima prav tako dobre možnosti, da zaradi njegova vpliva spremenimo mnenje ali vedenje. Vendar pa se spremembe v našem vedenju lahko v tem primeru odvijejo nekoliko drugače, kot če gre za osebo, ki jo občudujemo. V prvem primeru bo verjetno prišlo do internalizacije (če je oseba, ki jo občudujemo, fan neke glasbene skupine, bo mogoče tudi nam ta skupina počasi zares postala všeč). V primeru, ko na nas poskuša vplivati avtoriteta, pa je bolj verjetno, da bomo spremenili svoje vedenje v skladu z zahtevami, ni pa nujno, da bomo spremenili tudi svoja prepričanja (čeprav se tudi to lahko seveda zgodi). To je le nekaj primerov, ki nakazujejo na to, kako kompleksno je tvoje vprašanje. Če te zanima več o tem, si lahko prebereš kaj na temo »socialnega vplivanja« (ang. social influence). Na koncu bi izpostavila še to, da moramo pri tvojem vprašanju razmisliti, ali je lahko neko mnenje/vedenje/stališče/preferenca res avtentično in zgolj tvoje? Do neke mere je namreč tudi to pod vplivom širšega okolja, potem pa ponotranjeno in razumljeno kot »tvoje«. Na primer, nekdo ima svoj stil oblačenja, ki se zdi čisto njegov. Vendar tega stila ta oseba ni razvila popolnoma sama, vendar je ideje zanj dobila iz svojega socialnega okolja (iz socialnih omrežij, filmov, trgovin, reklam) in ga počasi oblikovala v nekaj, kar zdaj izgleda avtentično njen stil. Ločevanje na »avtentično moje« in »vpliv od drugih« tako pravzaprav ni čisto možno, saj se oboje v veliki meri prepleta. 

    Upam, da sem ti razumljivo odgovorila na tvoje zanimivo vprašanje. Če te zanima še kaj na temo socialnega vplivanja, obstaja na to temo ogromno literature. V kolikor pa te to vprašanje zanima iz osebnih razlogov in bi potreboval nasvet, pa si seveda dobrodošel, da mi ponovno pišeš in poskusila bom pomagati po najboljših močeh.

    Lep pozdrav.

    Maruša Grešak, dipl. psihologinja (UN)

  • Vu

    Vuk

    Vuk

    Objavljeno: 01 avg. 2022 23:23

    Hvala za odgovor. Si bom prebral in pogledal eksperimente, katere ste omenili. Me pa še nekaj zanima iz osebnih razlogov. Zdi se mi oz. vem da imam problem pri sklepanju in ohranjanju prijateljev. Eni izmed razlogov so zagotovo socialna anksioznost, to da sem introvertiran itd. Zdi se mi pa da sem pod velikim vplivom nekega strahu mojih staršev, da me bodo prijatelji spremenili v negativno in hkrati je to postal tudi moj strah. Vzgajan sem bil v to, da "moram paziti" s kom se družim in od staršev dobil kritike, če sem se družil z osebami, ki niso popolnoma "izpolnjevali pogojev". Doma je zelo velika vrednota delavnost, uspešnost, ambicioznost... Vem, da sta mi starša hotela dobro s tem, da sta "pazila" s kom se družim pa vendar sem posledično razvil ta strah. Vedno sem se potem zelo trudil, da sem prišel med pametne, ambiciozne, marljive... osebe. Ne da so bile te slabe, zagotovo pa niso bile vedno vse čisto po "mojem okusu". Ko sem potreboval nekoga, kateremu bi zaupal, ki bi mi stal ob strani, s katerim bi se lahko pogovarjal o težkih temah... enostavno to osebe niso bile. Sem imel zelo rad te prijatelje, vendar so bili odnosi površinski. Hkrati nisem dobil tega kar bi jaz potreboval, hkrati pa sem tudi kmalu izgubil stik z njimi. 

    Nevem ali je to samo neka moja razlaga tega problema in je vzrok čisto drugje, ali je to možno? Zanima me tudi, kako shajati s tem, ali izberem prijatelje, ki so meni v redu in dobim kritike, ali pa izberem osebe, ki so staršem v redu in imam z njimi neke površinske odnose, ki kmalu razpadejo?

  • Uredništvo

    Maruša Grešak

    Objavljeno: 05 avg. 2022 13:19

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljen, 

    Eksperimenti, ki sem ti jih predlagala, so zelo zanimivi in veliko povedo o človeškem vedenju pod socialnim pritiskom, vendar pa verjetno odgovora na svojo dilemo ne boš našel tam. Tvoja razlaga, da si v sebi razklan, ko pride do sklepanjev prijateljstev zaradi sporočil, ki si jih dobil od staršev, se mi zdi zelo verjetna. Kot otroci takšnih stvari ne opazimo in na takšen ali drugačen način vsi poskušamo ustreči svojim staršem in jih narediti ponosne. V tvojem primeru to ni potekalo samo na osebni ravni (kdo si kot človek, katere so tvoje vrednote, kaj so tvoja zanimanja, kakšen odnos imaš do ljudi), temveč tudi na ravni tvojega socialnega življenja (s kom se družiš). Strah tvojih staršev, da bi padel v slabo družbo ali pa celo, da tvoji prijatelji ne bi bili dovolj uspešni in ambiciozni, si do neke mere ponotranjil. Tudi, ko staršev ni zraven in ne morejo komentirati tvojih prijateljev, se sprašuješ ali si izbral pravilno. Hkrati imaš izkušnjo, da je odnos z ljudmi, ki si jih izbereš na podlagi (ponotranjenih) želj svojih staršev, površinski in da ne izpolnjujejo v dovoljšnji meri tvojih potreb po povezanosti in intimnosti. Sedaj se sprašuješ, kako izbrati in nositi težo enega ali drugega ekstrema. Ena izbira je, da se ukloniš zahtevam staršev in imaš mir pred kritiko, hkrati pa sklepaš prijateljstva, ki zate niso izpolnjujoča. Alternativa pa je, da si izbiraš prijatelje, ki odgovarjajo tebi, ne pa nujno tvojim staršem, in zdržiš njihovo neodobravanje. 

    To ni lahka izbira in karkoli se odločiš, dobiš v paketu tudi neko breme (kritike staršev ali pa povržinske odnose). Rada bi poudarila, da je odločitev na koncu seveda tvoja, jaz ti lahko samo podam svoje mnenje. Glede na to, da že zelo dobro opažaš, kaj se dogaja, menim, da te bosta pritisk staršev in druženje z ljudmi, ki niso čisto »tvoji«, vedno bolj motila. Hkrati se boš počasi verjetno začel osamosvajati in starši bodo vse manj vpleteni v tvoje življenje. Ne samo na finančni ravni, temveč tudi na čustveni. Pa tudi vrednotno boš imel z osamosvajanjem vedno več priložnost prevpraševati vzorce od doma in se odločati, kaj bi obdržal, na kakšne načine pa bi vseeno rad živel drugače kot tvoji starši. Na različne načine gre čez takšen proces vsak človek in v določenih točkah je seveda težek in boleč. Vendar je kljub temu bolj zdravo, da se proces osamosvajanja in odcepitve od staršev izpelje, kot da se ga zatre. Cena tega, da popolnoma ustrežeš svojim staršem je namreč, da se pravzaprav počutiš osamljenega, nerazumljenega, da se včasih nimaš nikomur zaupati, da pogrešaš intimno povezanost. Intimna prijateljstva so izjemno pomembna in vsak ima pravico do avtonomije, da si prijatelje izbira sam. To je mogoče težko razložiti svojim staršem. Vendar, če ne želiš, jim ne rabiš razlagati, s kom se družiš, kaj tvoji prijatelji počnejo v življenju, ali ustrezajo njihovim merilom, in zakaj si jih izbral za prijatelje. Verjamem, da ti bo z leti vse lažje izbirati ljudi, ki odgovarjajo tebi (tudi če ne tvojim staršem), saj boš imel vedno več svobode in priložnosti za druženje, v katere tvoji straši ne bodo imeli vpogleda. 

    Razumem tudi, da je poleg eksplicitne kritike staršev, problem tudi tvoj ponotranjen strah, da bi se družil z ljudmi, ki bi imeli nate slab vpliv. Menim, da se bo ta strah zmanjšal in na koncu tudi razblinil, s tem, ko boš pridobil izkušnje, kako se počutiš v odnosih, ki si jih izbereš sam. In to zaradi tega, ker se s temi ljudmi dobro počutiš, jim lahko zaupaš, se z njimi zabavaš, lahko računaš na pomoč in veš, da te sprejmejo in razumejo takšnega, kot si, in ne zato ker ustrezajo pogojem tvojih staršev. Ambicioznost in uspešnost sta lastnosti, ki jih v zahodni družbi na splošno zelo (pravzaprav še preveč) cenimo, ne govorita pa nič o tem, ali bo nekdo dober prijatelj.

    Da opaziš razklanost v sebi in razumeš izvor problema, je že zelo veliko. Brez tega je nemogoče prisluhniti samemu sebi. Prepričana sem, da se ti bo uspelo postaviti zase in stkati prijateljstva, ki so pomembna tebi. Je pa to proces, tako da bodi sam s sabo potrpežljiv. 

    Upam, da sem ti lahko z odgovorom kako pomagala.

    Želim ti vso srečo in če ti lahko še kako pomagam, se lahko vedno ponovno oglasiš. 

    Lep pozdrav.

    Maruša Grešak, dipl. psihologinja (UN)

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje