Fizioterapija

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen,

menim, da je na tvoje vprašanje zelo težko odgovoriti pravilno. Verjamem tudi, da boš na to vprašanje dobil več možnih odgovorov. Namreč vsakemu od nas je zahtevno nekaj drugega. Nekomu fizika, nekomu slovenščina, nekomu športna vzgoja … Zagotovo pa lahko rečem, da četudi bi bil študij fizioterapije zate morebiti zahteven, ga boš, najverjetneje, če te seveda zanima, lahko opravil. Pri izbiri študija je pomembno, da gremo študirati tisto, kar nas zanima. Saj veš kako je – stvari, ki nas zanimajo opravimo z veseljem, ne glede na to, kako težke so. Približno enak odgovor ti lahko dam tudi glede učenja – verjetno se boš moral kakšne predmete učiti kar precej časa, spet druge boš morda opravil z levo roko.

Lepo se imej,
Eva Hršak, mag. prof. ang. in mag. prof. ped.

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen,

med programoma ni bistvene razlike. Na obeh fakultetah nudijo dve stopnji. Prva stopnja traja 3 leta, druga stopnja pa 2 leti. Tudi število kreditnih točk je enako. Znanja, ki jih pridobiš na obeh fakultetah so zelo primerljiva.

Razlika je v končnem nazivu - po končani 1. stopnji v Ljubljani bi bil tvoj naziv dipl. fiz. (VS), v Izoli pa dipl. fiz. (UN). V kolikor pa se odločiš za nadaljevanje študija na 2. stopnji, pa je končni naziv enak. Razlika je tudi pri vpisnih pogojih. V Ljubljano se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili splošno ali poklicno maturo v srednješolskem programu tehnik zdravstvene nege, farmacevtski tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine. V Izolo pa kandidati z opravljeno splošno maturo ali poklicno maturo v srednješolskem programu Zdravstvena nega in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: biologija ali fizika. V kolikor je kandidat omenjeni predmet že opravil v okviru poklicne mature, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta.

Lep pozdrav.
Eva Hršak, mag. prof. ang. in mag. prof. ped.

Odgovor svetovalke:

Zdravo,

fakultete lahko razpisujejo nove študijske programe, če imajo za njih ustrezne pogoje in dovolj povpraševanja. Omejitev vpisa pomeni, da je za posamezni študijski program več kandidatov, kot je predvidenih mest – vpisna mesta so omejena. Torej, ker se v Ljubljano navadno vpiše več kandidatov, imajo zato tam višje omejitve.

Vsi kandidati so v enakem položaju in kandidirajo s svojim dosedanjim srednješolskim uspehom. Potrebno število točk se določi za sprejem glede na uspeh kandidatov, ki se potegujejo za vpisno mesto. Zakaj se posamezniki odločajo bolj za Ljubljano kot na primer za Izolo, pa ti ne znam konkretno odgovoriti. Morda zato, ker je Ljubljana večja in ima že sama po sebi več prebivalcev, prav tako pa je za nekatere bližje in lažje dostopna (na primer za tiste, ki prihajajo iz Maribora, Celja ipd.). Morda tudi zato, ker je to glavno mesto in je bolj zaželeno, prav tako pa ponuja tudi več možnosti in priložnosti za naprej, kot na primer Izola.

Izola in Ljubljana ponujata redne programe fizioterapije, imaš pa tudi nekaj šol, ki ponujajo ta program izredno (plačljivo). Tak primer je recimo zasebna šola Alma Mater Europaea v Mariboru.
 
Lep pozdrav.

Eva Hršak, mag. prof. angleščine in mag. prof. pedagogike

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

čisto iskreno - noben študij danes sam po sebi ne pomeni, da boš po diplomi avtomatsko dobila službo. To velja za vse fakultete. Trg dela je drugačen kot nekoč in delodajalci ne gledajo več samo na papir, ampak predvsem na to, kaj znaš, kakšen odnos imaš do dela in koliko te stroka dejansko zanima (tudi izven predavanj).

Fizioterapija je zelo praktičen poklic. Ogromno razliko naredi to, koliko si sama aktivna: ali se dodatno izobražuješ, delaš ob študiju, pomagaš kot asistentka, greš prostovoljno delat, te zanima kakšno specifično področje (npr. ortopedija, športna rehabilitacija, nevrologija) in ali se povezuješ z ljudmi iz stroke. Tisti, ki s tem začnejo že med študijem, imajo po diplomi praviloma precej več možnosti kot tisti, ki se zanašajo samo na naziv.

Zelo pomembna je tudi praksa. To ni samo obveznost, ki jo moraš "oddelati", ampak priložnost, da se pokažeš, se res kaj naučiš, spoznaš dobre mentorje in si ustvariš prve stike. Velikokrat se ravno tam odprejo tudi prve zaposlitvene možnosti.

Kar se tiče cene študija pa ne gre samo za vprašanje denarja, ampak za to, kaj boš ti iz tega naredila. Ali te to področje res zanima? Si pripravljena vložiti dodaten čas, energijo in delati tudi več, kot je nujno? Če si, potem je študij lahko zelo dobra osnova za naprej.

Če se v tem poklicu vidiš in si pripravljena delati na sebi tudi izven faksa, potem študij ni potrata. Če pa te področje ne pritegne dovolj, da bi šla korak dlje, potem tudi najcenejši faks ne bo prava izbira.

Vse dobro ti želim,

Urška Stepišnik, dipl. m. s. in mag. prof. socialne pedagogike

Odgovor svetovalke:

 

Pozdravljena,

hvala za tvoje vprašanje. Pri pisanju odgovora sicer imam kar malce »treme«, saj se bojim, da ti nikakor ne morem ponuditi enostavnega odgovora. Vsekakor pa so najprimernejši naslov za tvoje vprašanje študenti, ki obiskujejo posamezne študijske programe, pa še oni najverjetneje nimajo izkušnje z obema študijema, da bi ti lahko posredovali celovite, primerjalne informacije.

Prav zato bo tudi moj odgovor posplošen in te bo tudi spodbujal k tvoji lastni aktivnosti, k raziskovanju.

Univerzitetni programi so praviloma zahtevnejši, a vendarle to nikakor ne pomeni, da je visokošolski program “lahek”. Gre za dve različni vrsti študija, z različnim poudarkom, cilji in zahtevnostjo. Običajno univerzitetna raven pomeni več zahtevnih teoretičnih in znanstvenih predmetov. Predmeti vključujejo npr. anatomijo, biomehaniko, raziskovalne metode itd. Poudarek je torej na teorijah, raziskovanju akademskih vsebin, spoznavanju metod raziskovanja, poglobljeni znanstveni podlagi, ipd. Običajno je več predmetov s teoretično in raziskovalno komponento. Na visokošolskih študijih pa je običajno več praktičnega dela, usposabljanja. Torej več prakse in strokovnih vsebin.

Predlagam ti, da podrobno raziščeš predmetnike na posameznih študijskih programih.

Pomembno je seveda, kaj je tisto, kar si ti želiš. Te zanima bolj teoretično raziskovanje ali bolj praktična usmerjenost študija? Vsekakor pa oba študija zahtevata aktiven pristop, študij posameznih teoretičnih vsebin, ipd.

Ko se namreč odločaš za študijsko smer, je res pomembno, da raziščeš ne zgolj »tole pa mi je zanimivo« ali »to je lažje« ali »to je dobro plačano«...

Prava izbira je namreč kombinacija tvojih interesov, osebnosti, življenjskega sloga in realnih priložnosti. Kaj te res zanima? Bi se zmogla v prihodnje, recimo čez 10 let, ukvarjati z ljudmi več ur? Kaj so tvoje sposobnosti? Tvoje močne plati? V čem si dobra? Ti bolj leži teorija ali praksa? Si dobra v učenju na pamet, analitičnem razmišljanju ali ročnih spretnostih? Kateri predmeti ti gredo (so šli) v srednji šoli najbolje? Študij, ki izkorišča tvoje prednosti, vsekakor prispeva k tvoji osebni rasti, samoaktualizaciji, poveča možnosti za uspeh.

Koliko časa si pripravljena nameniti učenju več ur tedensko? Načrtuješ tudi ob študiju delo preko študentskega servisa?

Predlagam, da pridobiš čim več informacij študentov, diplomantov smeri, ki te zanimajo.

Najboljša študijska smer je tista, kjer se prepletajo vse našteto, torej tvoji interesi, sposobnosti, osebnostne lastnosti in tudi kasneje karierne možnosti. In vsekakor tvoja lastna aktivnost, motivacija.

Želim ti premišljeno odločitev.

Vse dobro želim.

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

super, pohvalno je, da si že v tem šolskem letu pričela razmišljati in raziskovati možnosti za nadaljevanje izobraževalne poti.

Glede omejitev vpisa je vedno najbolje, da število točk preveriš na uradnih spletnih straneh. Običajno konec marca objavijo rezultate prvega prijavnega roka za vpis na dodiplomski in enoviti magistrski študij.

Predlagam ti tudi, da v razpisu poiščeš pogoje vpisa na program in si sama izračunaš število točk. Veliko dijakov me je namreč že obvestilo, da se jim rezultat na kalkulatorju, ki ga omenjaš, razlikuje od števila točk, ki si ga sami izračunajo tako kot piše v razpisu.

Torej, če pogledava v razpis (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVZI/Visoko-solstvo/RAZPISI-2026_2027/Skupni-razpis/Razpis-za-vpis_26_27/Razpis-za-vpis_26_27.pdf) je recimo na Fakulteti za zdravstvu (UL), str. 157, napisano, da bodo ob sprejetem sklepu o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) (splošna matura) izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi (60%), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20%), uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval (20%).

Vsako leto se število točk razlikuje, kar je odvisno od števila prijav v tistem letu, uspeh posamezne generacije pri maturi, razmerja med splošno in poklicno maturo, števila mest, ki jih razpiše fakulteta…

Če pogledava statistiko z omejitvami za lansko šolsko leto, je na isti fakulteti bil minimum točk 85 (https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fministrstva%2FMVZI%2FVisoko-solstvo%2FRAZPISI-2026_2027%2FSkupni-razpis%2FOstalo%2F1_rok_slo_eu_prijave_omejitve_sprejeti_min_2025_2026.xlsx&wdOrigin=BROWSELINK).

Če tvoj seštevek točk drži, pomeni da si nad povprečno minimalno vrednostjo prejšnjega leta.

Predlagam ti, da si brez kalkulatorja, ki ga omenjaš, še sama ustrezno izračunaš točke.

Je pa seveda tudi potrebno poudariti, da je potrebno najprej uspešno zaključiti tako tretji kot četrti letnik in še potem maturo.

Drago dekle, želim ti, da si vztrajna tudi takrat, ko se bo morda zataknilo, in tvoj izobrazbeni cilj bo vsekakor realno dosegljiv.

Srečno!

 

Uredništvo