Fantje

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Hvala, da si se obrnila na nas in nam zaupala svojo težavo.

Če prav razumem, ti je všeč fant, ki je nekaj let starejši od tebe. Ob tem te skrbi, ali je med vama prevelika starostna razlika. Hkrati si želiš, da bi z njim vzpostavila vsaj prijateljski odnos, ampak ne veš, kako pristopiti. Včasih pa ob srečanju z njim tudi zardiš.

V ljubezni ni postavljenih pravil, s koliko let starejšim oz. mlajšim partnerjem smo lahko. Nekateri so stari isto, nekateri imajo starostno razliko enega leta, nekateri 10 let ali še več, spet drugi nekje vmes, vsi pa imajo lahko zelo ljubeče odnose in živijo srečno skupno življenje. Je pa res, da pri vajinih letih lahko starostna razlika štirih let pomeni večjo razliko v trenutnih željah, pričakovanjih v partnerskem odnosu in tudi željah, ciljih, vrednotah nasploh v življenju, kot pa je potem ta razlika opazna v obdobju odraslosti. Kar ne pomeni, da trenutno ne moreta biti skupaj. Pomembno je, da sama pri sebi točno veš, kaj si v tem trenutku želiš od partnerska odnosa in se o tem odkrito pogovarjata.

Tudi ni pravila o tem, v kateri starosti se začnejo resne zveze in kako se začnejo. Pri nekaterih se resne zveze razvijejo iz (dolgoletnih) prijateljstev, spet drugi se začnejo spoznavati povsem na novo in postanejo par. Enako je glede starosti – so pari, ki so skupaj npr. že od srednje šole, so pa pari, ki se spoznajo npr. šele po 30. ali 40. letu (ali še tudi kasneje). Je pa res, da sta trenutno še oba v obdobju, ko zelo intenzivno odkrivata kdo sta, kaj si v življenju želita in se spreminjata. Kar je lahko razlog, da nekateri, ki začnejo svoje odnose v srednji šoli, se potem čez čas s partnerjem razidejo, ker ugotovijo, da imajo različne vrednote, interese, želje, s čimer pa ni čisto nič narobe. Povsem isto se lahko zgodi tudi pozneje v odrasli dobi, saj se ljudje celo življenje razvijemo. Iti narazen s svojim partnerjem se v družbi pogosto označuje kot nekaj slabega, kot neuspeh. Vsekakor je povsem normalno, da smo takrat žalostni, da se lahko po razhodu počutimo osamljeni, je lahko zelo težko. Ampak potrebno se je zavedati, da če želimo z neko osebo imeti poglobljen in trden odnos, se moramo z osebo najprej dobro spoznati. In na tej poti spoznavanja se lahko zgodi, da na neki točki ugotovimo, da se naše poti, po katerih želimo v življenju, preveč razlikujejo, ne glede na to, da se vsak nekoliko prilagodi in da imata drug drugega rada. In v tistem trenutku je največ, kar lahko naredimo za osebo, ki jo imamo radi, in hkrati tudi za sebe, da dovolimo, da gre vsak svojo pot. Da lahko vsak naprej razvija sebe, svoje potenciale. Kajti vztrajati v odnosu, v katerem ne moreš biti to, kar si, vodi v prepire, slabo voljo, nezadovoljstvo. Vsak se mora v odnosu do neke mere prilagoditi, ampak ne toliko, da izgubi sebe, da ne more slediti svojim sanjam, ciljem. In če se to zgodi, ni nič sramotnega, nič slabega, če se odločita nadaljevati vsak svojo pot, hkrati še vedno lahko ostaneta v dobrih odnosih, prijatelja.

Nadalje si tudi omenila, da si želiš, da bi postala vsaj prijatelja in ne veš, kako narediti prvi korak. Če ti bo lažje, lahko mogoče prvi korak narediš preko sporočila, npr. preko socialnih omrežij. Lahko si tam začneta dopisovati, se spoznavati – pišeta si lahko, kako sta preživela dan, o vajinih hobijih, kam si npr. želita potovati ipd. Če pa se bosta naslednjič videla v živo (čez 14 dni), pa se lahko o povsem istih stvareh pogovarjata tudi v živo. Če bosta na kakšnem družinskem srečanju oz. druženju, ga lahko povabiš, da skupaj igrata kakšno družabno igro.

V vprašanju si napisala tudi, da včasih zardiš. V situacijah, ko nam je nerodno, se nam pogosto dogaja, da zardimo, s tem ni nič narobe. Vem pa, da je lahko neprijetno. Pomagaš si lahko s tem, da se poskusiš čim bolje pomiriti že prej, npr. s kakšno dihalno tehniko (2 tehniki lahko najdeš tudi v našem priročniku https://live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje#!uporaba-prirocnika). Hkrati si lahko v situaciji mogoče pomagaš z mantro, da si govoriš, vse je v redu, mirna in sproščena sem. Poskusi tudi ne razmišljati o rdečici – npr. s tem, ko pozornost umerimo v to, da začnemo zardevati, zardimo še bolj (vem pa da to ni najlažje). Prav tako pa ti mogoče lahko pomaga, da že sedaj ne razmišljaš o tem, kako boš zardela, kako boš nervozna, ampak si sama sebe predstavljaš, kako se mirno, sproščeno pogovarjaš s fantom, kot bi se pogovarjala s svojo najboljšo prijateljico (vem, da ni lahko, ker ti je všeč in smo v takih situacijah vsi bolj vznemirjeni, ampak če se poskusimo čim bolj pomiriti, si lahko zelo olajšamo situacijo).

K občutkom vznemirjenost lahko po eni strani prispevajo občutki zaljubljenosti, po drugi strani pa tudi strah, da bomo zavrnjeni. Kar je povsem normalno. Lahko se zgodi, da fant do tebe ne čuti enako kot ti do njega. Kar ne pomeni, da je s teboj ali z njim karkoli narobe. Če se to zgodi, bo normalno, če boš žalostna. Takrat pomaga, če se o tem pogovorimo z drugimi, če se osredotočimo na stvari, ki jih mi radi počnemo, lahko svoja čustva izrazimo tudi skozi umetnost (pisanje, risanje…). Sčasoma se boš počutila bolje. Ampak po drugi strani pa je možno tudi, da fant čuti enako do tebe oz. se bosta dobro ujela in bo s časoma začel čutiti enako do tebe. V tem primeru pa boš imela priložnost, da spoznaš novo osebo, ki ti je trenutno tudi všeč. Na tej poti spoznavanja se vama lahko zgodi veliko lepih stvari – lahko je polno smeha, na začetku zelo verjetno kakšna nerodna situacija, kateri se bosta kasneje smejala, lahko skupaj poskusita kakšno novo stvar, hkrati bosta veliko lahko odkrila tudi sama o sebi. Razumem tvoj strah, negotovost, ampak dovoli si poskusiti. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, boš ti bogatejša za izkušnjo in ti bo naslednjič v podobni situaciji lahko lažje.

Upam, da ti bo pogovor kaj v pomoč. Če imaš še kakšno vprašanje, sem ti na voljo.

 

Lepo bodi, 

Sara Seršen, mag. psihologije