Fant se je zredil

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Hvala za tvoje vprašanje in da si se z njim obrnila na našo svetovalnico. Če prav razumem, imata s tvojim fantom trenutno precej različne življenjske sloge, on je pridobil tudi nekaj kilogramov, kar je tebe začelo motiti. Začela si opažati tudi spremembe pri njem, npr. da je postal manj samozavesten. Hkrati pa praviš, da imata sicer zelo lepo zvezo, da se razumeta, spoštujeta in imata rada. Zanima te, kako se fantom odkrito pogovoriti o tvojih opažanjih.

Verjamem, da ti opisano predstavlja stisko. Ljudje imamo različne vrednote in cilje. Ko smo z nekom v zvezi, je potrebno, da se oba partnerja nekoliko prilagodita ter najdeta skupno pot, na kateri imata določene skupne vrednote in cilje, hkrati pa še lahko imata tudi vsak svoje vrednote in cilje, če si med sabo seveda niso preveč nasprotni. Se pa nam skozi življenje tako cilji kot vrednote spreminjajo, zato je zelo pomembno, da je v odnosu iskrena komunikacija, da se o tem pogovarja. Sama praviš, da ti je zelo pomemben zdrav življenjski slog, tvoj partner pa trenutno za to ne izkazuje zanimanja. Napisala si, da si pri fantu opazila, da je manj samozavesten, da imata tudi bolj redke spolne odnose. Si še opazila kakšne druge spremembe pri tvojem fantu v počutju? Je recimo pogosteje žalosten? Se mu je zgodil kakšen težji, žalosten dogodek nedolgo nazaj?

Sam pogovor lahko navežeš na to, da opažaš spremembe pri njem – ne samo v kilogramih, tudi druge spremembe, ki si jih napisala in da te zato skrbi za njega. Lahko ob tem dodaš, da ga ne želiš obsojati ali kritizirati, ampak da mu želiš pomagati. Spregovoriš lahko tudi o tem, da sta tebi zdrava prehrana in fitnes zelo pomembna, da sta del tvojega načina življenja. Da razumeš, da njemu nista toliko pomembna, ampak da je vseeno pomembno, da skrbimo za svoje zdravje. Da bi si zato želela, da bi skupaj poiskala kakšno aktivnost, ki bi bila obema všeč in s katero bi poskrbela za telesno gibanje. Lahko njega povprašaš, kaj on meni o zdravem prehranjevanju, o redni telesni aktivnosti in kako se on trenutno počuti glede svojega zdravja. Če pove, da bi si želel določenih sprememb, ga lahko vprašaš, kako mu ti lahko pri tem pomagaš.

Upam, da ti bo odgovor, kaj v pomoč. Če boš potrebovala še kaj, se ponovno oglasi in ti z veseljem odgovorimo.

Lepo bodi, 

Sara Seršen, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Hvala, da si se ponovno oglasila in zapisala še nekaj več.

Omenila si, da je fant poleti izgubil službo, kar nikakor ni pričakoval. A je bila to zanj služba, katero si je želel? Je v njej užival? Mu je veliko pomenila? Če so odgovori na vprašanja ja, je lahko izguba služba imeli močan vpliv na tvojega fanta. Mogoče se je v tem času dogajalo še kaj težjega, negativnega in zaradi vsega skupaj lahko tvoj fant doživlja stisko, ki pa je ne izrazi na glas, z besedami. Lahko je stisko izrazil na način, da je postal nekoliko manj aktiven v svojem življenju. Morebiti ga še lahko malo o tem povprašaš, kako se je počutil, ko je izgubil službo, ali o tem še vedno razmišlja. Kako pa se sedaj počuti v novi službi? Ali je zadovoljen? Če bi se morebiti želel s kom o tem pogovoriti, na Centru za psihološko svetovanje Posvet nudijo npr. brezplačna svetovanja: https://posvet.org/.  Znaki, ki jih opisuješ, da je postal manj aktiven, zmanjšana želja po spolni aktivnosti, nizka samozavest, manj motivacije, so določeni znaki depresivnega razpoloženja. Še ne pomeni, da ima tvoj fant depresijo, ampak če se sooča s stisko, je pomembno, da se o tem s kom pogovori, se razbremeni te stiske in potem ponovno bolj zaživi.
Lahko ga tudi vprašaš oz. mu ponudiš pomoč, da bi mu ti pomagala pri uvedbi rutine za trening? Pri depresivnem razpoloženju, lahko aktivacija in gibanje zelo pomagata. Lahko začne z majhnimi koraki - npr. 15 minut na dan. Bi bilo tebi v redu, da bi recimo za začetek telovadila doma skupaj? Lahko začne/ta tudi npr. s 30 minutnimi sprehodi na dan. Potem pa s časoma spreminja način vadbe in njeno intenziteto. Mogoče lahko skupaj poskusita narediti nek mesečni načrt in potem vsak dan sledita temu načrtu. 

Razumem tvoje skrbi, ki jih imaš za prihodnost. Kot sem omenila že v prejšnjem odgovoru imamo ljudje različne vrednote (kaj nam je pomembno) in različne cilje. Ko pridemo v partnersko zvezo, se mora do neke mere vsak prilagoditi, da lahko najdeta določeno skupno pot, na kateri skupaj rasteta v skupnih vrednotah in ciljih, hkrati pa ima še lahko vsak določene svoje cilje. Problem lahko nastane, ko so naše vrednote in cilji preveč različni. Pomembni so odkriti pogovori o tem, kaj si kateri želi v življenju, na kakšen način želi živeti, ali želi otroke, kaj želi otrokom predajati. Partnerja na neki točki lahko prideta tudi do tega, da ugotovita, da je bolje, da gre vsak svojo pot, kar je okej. Ne pomeni, da se skregata in sta sovražnika, ampak se lahko razideta, ostaneta še naprej prijatelja oz. v dobrih odnosih, ne gradita pa naprej skupnega življenja. Pomembno se je ob tem tudi vprašati oz. pri sebi razmisliti, kaj točno si želita od partnerja, kaj drug od drugega potrebujeta, se pogovoriti tudi o tem. Pogosto se namreč dogaja, da partnerja drug drugemu ne povesta jasno, kaj si želita, pričakujeta in sta potem razočarana, če tega ne dobita. Ampak ljudje še nimamo sposobnosti brati misli drugim. Zavedati se je tudi potrebno, da noben od nas ni popoln in da nam lahko filmi, socialni mediji dajejo vtis, da je lahko partnerska zveza perfektna, da se zlahkoto ujameta v vseh vrednotah in na vseh področjih ter živita srečno. Realnost je, da je za uspešno zvezo potrebno kar nekaj truda, iskrenih pogovorov, tudi prilagajanja do neke meje. Vedno napišem do neke meje, ker je pomembno, da pa se ne prilagodimo preveč, v smislu, da bi povsem zanemarili svoje vrednote, svoje cilje, ker v taki zvezi potem ne bomo nikoli srečni in zadovoljni ter potem tudi taka zveza ni to, kar si želimo.

Če povzamem vse skupaj, ti svetujem, da najprej pri sebi dobro premisliš, kaj si ti želiš v partnerski zvezi, kaj so tvoje vrednote in cilji v življenju. Nato se o tem odkrito pogovarjata s tvojim fantom in poskušajta najti skupno pot, ki bo obema prinašala zadovoljstvo. Takšni pogovori so lahko nekoliko težji, ampak so pomembni in vaju lahko še bolj povežejo Glede na to, da si omenila v prvem pismu, da se imata drugače rada, da se spoštujeta, dobro razumeta, pogovarjata o skupni prihodnosti, je vredno vložiti trud v zvezo. Je povsem normalno, da v zvezi pride kdaj do kakšnih nestrinjanj, kakšne krize, ampak z iskrenimi pogovori lahko najdemo mariskatero rešitev. Če pa bosta videla s časom, da ne moreta najti skupne poti, pa je smiselno, da razmislita o tem, kaj bo najbolje za vajino prihodnost – ali bosta še poskušala iskati skupno pot ali pa si morebiti dovolita, da gre vsak svojo pot.

 

Lepo bodi in lepe praznike, 

Sara Seršen, mag. psihologije