fant??!!

Z mojim fantom sva skupaj že več kot eno leto in iskreno ga imam zelo rada. A kljub temu se pogosto prepirava zaradi stvari, ki se mi zdijo majhne ali nepomembne. Po prepiru se običajno spraviva, a vseeno me ti prepiri zelo utrujajo in zmedejo. Poleti se je zgodila ena res velika stvar – ni me prevaral ali kaj takega, a je kršil najino “pinky promise”, kar zame pomeni zelo veliko. Bila sem zelo žalostna in jezna, želela sem, da bi to popravil ali vsaj pokazal, da razume, kako pomembno mi je to bilo. A ko mu to večkrat omenim, se zdi, da pozabi ali pa se razjezi, in jaz ne vem, kako se s tem spoprijeti. Ob tem razmišljam tudi o tem, da ima določene življenjske navade in vzorce, s katerimi se jaz težko sprijaznim. Ne želim, da bi se jaz popolnoma prilagajala njegovemu načinu življenja, prav tako pa ne pričakujem, da bi se on spremenil v celoti. Včasih me to skrbi in se sprašujem, kako bi bilo živeti dolgoročno skupaj. Kljub vsem tem težavam ga imam res rada in si želim biti z njim, a včasih ne vem, kako naprej. 

Da, strinjam se z vašim opisom – prepiri so pri nama res pogosti, ampak velikokrat imam občutek, da sem tudi sama del problema. Velikokrat sem anksiozna in ne vem, kako bi se s tem spoprijela, zato se mora on tudi ukvarjati z mojo anksioznostjo, kar je včasih naporno zame in zanj. Glede prelomljene “pinky promise” – še vedno bi si želela, da bi se na nek način pokazal, da mu je res pomembno, da popravi situacijo. Opravičil se je že veliko, ampak jaz sem si želela nekaj več kot le besedo – nekaj, kar pokaže, da res želi narediti nekaj za najino zaupanje. Kar se tiče prilagajanja – on se res veliko prilagaja meni, veliko več kot jaz njemu, čeprav se tudi sama trudim. Če bi živela z njim, mislim, da bi lahko bilo super. Verjamem, da bi našla način za kompromis, in vidim, da bi najin odnos lahko deloval tudi dolgoročno. Po pogovorih se včasih počutim izčrpano. Ko se prepirava ali ko imam občutek, da me ne razume, me to včasih zelo razjezi. Ne mislim, da je neumen – v nobenem primeru nočem biti zlobna –, ampak včasih imam občutek, da sem vsaj malo bolj pametna od njega. On je pameten na svojih področjih, vendar me včasih ne razume in to me še dodatno frustrira, še posebej, če sem že razdražena. Kljub temu me pogosto pomiri, ko imam napad panike, ko ne vem, kaj naj naredim, ali ko jokam. Včasih pa ne, ker včasih res ne ve, kako se odzvati, in stvari pridejo iz napačnega zornega kota. Spomnim se, ko sem imela res veliko testov in sem zamudila šolo zaradi določenih težav, no tisti teden sem bila sama doma, on je prišel k meni, prespal in z mano se je učil do treh zjutraj, kljub temu, da je moral naslednji dan v šolo, ki je precej daleč. Ne vem a včasih ne ve ali ne zna pokazati da mu je mar ker včasih je tak sonček, včasih pa samo mislik da me bo pustil.