Fant

Odgovor svetovalca:

Živjo,

Glede na napisano praviš, da je sošolec, sedaj iz paralelke, predlagal, da bi bila par in da sprva nisi verjela, da je to mislil resno in nazadnje si privolila v to, s tem da sta se dogovorila, da ostane to skrivnost. Ob tem nisem dobil najboljšega vtisa do kakšne mere si si ti želela te zveze. Praviš namreč, da sprva nisi verjela in da te je moral prepričevati.  Nadalje pa imam vtis, da je bila tvoja reakcija na njegov preklic srečanja izraz dvoma o tem, če bi se sploh dobila – in to naj bi bilo tisto, kar ga je ujezilo in vaju na nek način oddaljilo.

Zdi se, kot da sta se znašla v nekem zapletu, kjer nobeden od vaju ni ravno pri tem, česar si v resnici želi. Zato bi bil morda lahko predlog, da se oba iskreno vprašata, vsak samega sebe, in kasneje morda še drug drugega, kaj in koliko si te zveze zares želita ter kako naj bi izgledala. Ob tem je dobro, da bi ustvarila dovolj varno komunikacijo o svojih čustvih oziroma čutenjih, kjer bi lahko iskreno govorila o tem kaj doživljata, ko se drugi odzove ali ne odzove na vajin dogovor ali pač splošno dogajanje med vama (npr. ko se zmenita, da se dobita in si eden premisli). Pogum za medsebojno iskrenost je lahko sredstvo za preprečevanje potencialnih zamer. V kolikor sta namreč iskrena, potem drugi ve, da lahko od prvega pričakuje jasnost, pa četudi je na prvi pogled neprijetna. Veliko slabše lahko dolgoročno zveni prilagojen, všečen odgovor, ki ni iskren, saj lahko ravno ta neiskrenost (najprej do sebe in posledično do drugega) privede do kasnejšega prilagajanja odgovora in opravičevanja le-tega, kar pa zna buditi neizbežna razočaranja drugega, ki je lahko prvotni odgovor razumel kot resnico in iskrenost (za katero sta bila npr. dogovorjena).

Močna čustva lahko budijo velika pričakovanja in v kolikor pride do razočaranj, so lahko prisotna posledično tudi razočaranja v obliki neprijetnih čustev. Ravno o tem lahko govorita že preden se spustita globlje v odnos. Tu si lahko tudi povesta, česa si ne želita v primeru neuspešnosti zveze in prav tako kaj pričakujeta od drugega oziroma si želita, v kolikor zvezo poglobita. To terja odgovornost, tako do svojih, kot do čustev drugega in biti iskren v tem, četudi je neprijetno, je lahko osvobajajoče. V primeru, če to ne uspeva najbolje, lahko eden od vaju začne zavzemati bolj obrambno pozicijo, kar zmanjša pripravljenost za posluh drugega in posledično poslabša vzdušje v odnosu ter medsebojno razumevanje.

Želim vama srečo in iskreno komunikacijo, ki vama bo omogočala jasnejša obojestranska sporočila.

Lep pozdrav,

Jaka Kovačič, mag. psihosocialnega svetovanja