Family

Odgovor svetovalke:

Živijo. 

Hvala za tvoje sporočilo. Včasih je o teh temah lažje pisati, kot govoriti, in vesela sem, da si se obrnila na nas in delila svoja razmišljanja. Družina je pomemben del naših življenj in to, da se sprašujemo o dogodkih in odnosih znotraj nje, je povsem normalno. Ker so člani naše družine pogosto eni naših najpomembnejših bližnjih, je pomembno, da si vzamemo čas za razmislek o njih in da delamo na družinskih odnosih. Moj odgovor, upam, da ti bo pomagal pri tem, da ti bo pri nadaljnjem razmišljanju o teh temah morda lažje in da boš bolj pripravljena, ko ponovno pride do pogovorov o teh temah med vami.

Za začetek nekaj glede odnosa z očetom. To, da te ni prizadelo, ko si izvedela, da tvoj oče ni božal mame po trebuhu, ko je bila noseča s tabo, je povsem v redu. Ljudje imamo različne načine, kako predelujemo čustva, in včasih nas stvari ne prizadenejo takoj ali pa se zdijo manj pomembne. Glavno je, da se zavedaš svojih občutkov in da jih sprejmeš kot del procesa, v katerem poskušaš razumeti, kaj ti ta informacija pomeni in kako to vpliva na tvoje življenje. Konec koncev je razlogov, zakaj tega ni počel, lahko veliko in prehitro bi bilo sklepati, da se tvojega rojstva ni veselil ali pa kaj podobnega. Opisuješ, da ti v vajinem trenutnem odnosu izkazuje, da te ima rad, kar se mi zdi veliko bolj povedna informacija o vama, kot kako se je vedel v času nosečnosti, ko tebe še ni bilo na svetu.

Preden se navežem na tvoj odnos z mamo še nekaj besed o očetovi partnerki. Razumljivo je, da čutiš neko zamero do nje, še posebej, če meniš, da je škodovala tvoji družini. Spet je glavno to, da prepoznaš ta čustva in jih vzameš kot del procesa v odnosu z očetom in v odnosu z njo. Včasih pomaga, če te občutke izraziš skozi pogovor z nekom, ki mu zaupaš, ali preko pisanja dnevnika. Če jih boš predelovala, boš bolje razumela tako sebe, svoja čustva, kot tudi morda njo in njeno zgodbo v vsem tem. Potem, ko boš želela, pa vam svetujem, da se o teh temah pogovorite tudi znotraj družine. Morda najprej z bratom, ki je v podobni situaciji kot ti, pa tudi z očetom in z njegovo partnerko. Čeprav je odločitev glede tega, s kom bo tvoj oče, njegova, vsekakor ne rabiš samo gledati, če vidiš, da počne nekaj slabega.

Za konec pa še nekaj besed o maminem razmerju s prijateljem. Zelo zrelo se mi zdi, da razmišljaš o vplivu, ki ga ima lahko mamin odnos na druge ljudi, zlasti na družino tega prijatelja. Tvoja skrb za druge kaže, da si empatična in občutljiva oseba. Vendar je pomembno, da se zavedaš, da so odnosi med odraslimi pogosto zelo zapleteni in da lahko vključujejo veliko različnih čustev in razlogov, ki jih morda ne razumeš popolnoma, ker nisi del te dinamike. Lahko se zgodi, da tvoja mama išče tolažbo in varnost, ki jo potrebuje, in čeprav morda ne odobravaš njenega ravnanja, je pomembno, da se osredotočiš na to, kako ji lahko ponudiš podporo, ne da bi sodila njene odločitve. Če te to resnično skrbi, bi bilo koristno, da se tudi z njo odkrito pogovoriš o svojih občutkih na neobsojajoč način.

Čeprav se, kot praviš, ne obremenjuješ preveč z napisanim, so lahko (pa čeprav na samo na trenutke) te teme precej težke. Pomembno je, da najdeš način, kako se spoprijeti s temi vprašanji na aktiven in zdrav način, npr. s tem, da poiščeš podporo drugih, da se obrneš na prijatelje ali da poiščeš kakšno sproščujočo aktivnost kot sta telovadba ali poslušanje glasbe. Če pa se kdaj počutiš preobremenjena ali zmedena, vedi, da je tudi pogovor s strokovnjakom lahko zelo koristen. Vsekakor ti s tega vidika ostajamo na voljo tudi mi, tako da nam le še piši, če imaš še kaj v mislih, kar bi želela podeliti.

Vse dobro ti želim, 

Eva Štrukelj, mag. klinične in zdravstvene psihologije in mag. psihoseksologije

Odgovor svetovalke:

Hej,

hvala, ker si ponovno stopila v stik z nami in nam zaupala, kaj se ti dogaja. Zdi se, da situacija z očetovo partnerko še naprej močno vpliva nate in na vašo družinsko dinamiko. In povsem razumljivo je, da so te opisani dogodki spravili ob živce, še posebej, ker je bila vpletena oseba, ki ti je blizu.

Že zadnjič si dejala, da se po tvojem mnenju očetova partnerka ne vede primerno. Kot omenjaš so za takšna vedenja v ozadju res lahko psihične težave. Vendar pa moramo biti pri takšnih oznakah previdni, saj so težave v duševnem zdravju zelo kompleksna stvar. Ampak, tudi če bi bile vzrok za njeno vedenje duševne težave, to še ne pomeni, da lahko tako ravna s tvojim bratom ali da bi morala ti tako vedenje sprejemati.

Ne glede na razlog za njena ravnanja, pa menim, da te stvari zagotovo niso nekaj, kar bi morala razrešiti ti sama. Dobro je, da si pozorna na svoja občutja in premisliš, zakaj so te ta dejanja tako razjezila. Kako se počutiš v tej družini? Kako doživljaš njen odnos s tvojim bratom in očetom? Kako bi opisala odnos med tabo in njo, pa tudi tvoj odnos z očetom in z bratom? Kaj misliš, da bi ti pomagalo pri tem, da se boš počutila bolje v teh odnosih? Če boš razmislila o tem, ti bo morda lažje oceniti, kaj narediti naprej.

V primeru, da se počutiš preobremenjena ali nisi prepričana, kako začeti, pa te želim še enkrat spomniti, da vedno pomaga, če najprej poiščeš podporo pri nekomu, ki mu zaupaš – ali pa preprosto pišeš o svojih občutkih, tako kot si to storila tokrat. Če želiš o tem povedati še kaj več ali če imaš še kakšno vprašanje, lahko nadaljujeva pogovor, kadarkoli bi želela.

Lepo te pozdravljam,

Eva Štrukelj, mag. klinične in zdravstvene psihologije in mag. psihoseksologije