familija vs frendi

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

Če sem te prav razumela občutiš krivdo, ker bi se pogosto raje družila s svojimi vrstniki kot s svojo družino. Zdi se ti problematično, da daješ prednost vrstnikom, ko pa noben po tvojem mnenju ni res pravi prijatelj, ki bi ti bil zvest in bi imel podobno mišljenje kot ti.

Popolnoma normalno je, da bi se v določenih situacijah raje družila z vrstniki kot s svojimi starši. Za obdobje mladostništva je značilno oddaljevanje od staršev oz. družine in oblikovanje trdnejših odnosov z vrstniki. V tem obdobju se ne strinjamo več toliko s svojimi starši in bi stvari radi delali drugače.  V določeni obliki to počnejo vsi mladostniki, namen pa je pogosto osamosvojiti se od družine in oblikovati lastno identiteto.

Tako se ti ni treba čutiti krivo, ker je to normalen del odraščanja.  Vseeno pa je dobro, da staršem razložiš, da bi se kdaj raje družila z vrstniki, vendar pa, da to ne pomeni, da ne ceniš časa z njimi.

V življenju s prijatelji razvijemo različne vrste odnosov. Z nekaterimi razvijemo tesen in zaupljiv odnos, ki lahko traja vse življenje, z drugimi pa morda zgolj kratkotrajno poznanstvo, ki temelji na trenutnih skupnih interesih ter priročnosti (npr. s sošolko hodita na isto šolo, tako da se dosti vidita in posledično razvijeta prijateljski odnos). Obe vrsti prijateljstva sta enakovredni, vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Dobro je, da svojim prijateljem jasno nakažeš, kakšne vrste odnos bi z njimi želela imeti in spoštljivo izraziš, kaj ti v odnosu ni okej. Pomembno je, da se obkrožiš z ljudmi, ob katerih se dobro počutiš, si lahko taka kot si, jim zaupaš in ki te podpirajo.

Upam, da ti moj odgovor kako pomaga.

Lepo bodi,

Ana Lampret, dipl. psihologinja (UN)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Praviš, da s svojo prijateljico pogosto ne najdeš skupne teme. Ona se nad tem pritožuje, tebi pa je nelagodno, saj se čutiš odgovorna vzdrževati pogovor in zabavati svojo prijateljico.

Sliši se, kot da so pogovori, ki jih imaš s svojo prijateljico, precej enostranski. Na tebi je, da se spomniš teme, ki bo tvojo prijateljico zanimala, med tem ko večinoma govorita o njenem življenju in interesih. Da pogovor steče je potreben trud z obeh strani – oba udeleženca se na sporočilo sogovorca odzoveta z zanimanjem ter s podvprašanji nadaljujeta pogovor. Nadaljevanje pogovora tako ni samo tvoja skrb in odgovornost, ampak tudi prijateljičina.

Pogosto se zgodi, da nam zmanjka tem, ko smo pod pritiskom. Zdi se nam, da moramo načeti temo, ki bo res všeč drugi osebi, ne pa takšno, o čemer bi se najraje pogovarjali mi. Težko je, ko moraš ob vsaki komunikaciji z drugo osebo gledati na to, kar bo zanimivo njej. V taki situaciji pogovor z osebo ni več del prijetnega druženja, pač pa obveza.

Razmisli, ali morda obstaja še kdo, s katerim imaš kakšen skupen interes in bi bil zainteresiran za pogovor s tabo.

Omenjaš tudi, da želiš čim bolj izkoristiti najstniška leta. Če se počutiš pod pritiskom imeti prijateljsko skupino, lahko to kaj kmalu postane obveza in odvzame velik del užitka ob druženju s prijatelji. V želji doseči ideal prijateljske skupine, ki si jo morda videla v serijah, vztrajaš v prijateljskih odnosih, ki zate niso izpolnjujoči. Poskusi se ne obremenjevati s tem, kako najbolje izkoristiti ta leta, ampak poskusi korak za korakom izboljšati trenutno situacijo s prijatelji. Začneš lahko s tem, da prijateljem jasno poveš, kaj ti je v odnosu z njimi okej in kaj ne, ter da želiš, da tudi oni vlagajo v prijateljski odnos, tako kot vanj vlagaš ti.

Upam, da ti moj odgovor kako pomaga.

Lepo bodi,

Ana Lampret, dipl. psihologinja (UN)