Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Enostavno več ne vidim poti

Tema: Čustva, Samomor, Samopodoba/Verjamem vase, Samopoškodbe, Spanje

  • La

    Lalipop

    Lalipop

    Objavljeno: 13 mar. 2024 22:17

    hejj, zaj imam eno resno tezavo. Zadnje case vedno bolj razmislam o samoposkodovanju in samomoru. Ja vem ni to resitev za nic ampak enostavno vec ne vidim druge poti kot to. Zacelo se je vse pred parimi leti in to se vedno bolj stopnjuje, ta strah, samota, obcutek odrinjenosti in nezazelenosti vedno bolj narasca in ne zdrzim vec. Sem poskusila najti nekako resitev ampak nic ne pomaga. Poskusam se zamotiti ampak negre. Nevem vec kaj se naj naredim ali poskusim narediti ker te zelje postajajo iz dneva v dan bolj izrazite. Ponoci nemorem spat brez misli na to, cez dan poskusam odmisliti ampak negre. Nevidim poti ki bi bila prava in ki bi me naredila bolj srecno. 
    hvala za odgovor

  • Do

    Doktor koloso

    Doktor koloso

    Objavljeno: 15 mar. 2024 11:56

    Lahko to poveš staršem ali skrbniku, če si že bo temu žal težja rešitev, katera vključuje veliko samozavesti. Lahko to zaupaš policiji ali strokovni delavki v šoli. Konec Lp koloso

     

  • Uredništvo

    Urška Meolic Kotnik

    Objavljeno: 16 mar. 2024 10:58

    Odgovor svetovalke:

    Draga punca, 

    znašla si se v težki situaciji in okoliščinah. Kot lahko berem, je videti, da te misli o samopoškodovanju in samomoru preplavljajo, videti je, kot da ne vidiš več druge rešitve kot to, da bi umrla in da ne najdeš smisla v življenju. Občutiš strah, samoto ter odrinjenost in zdi se ti, da več ne zdržiš. Iz dneva v dan so te želje močnejše in praviš, da ne vidiš več druge poti, ki bi te vodila v srečo. Hudo mi je, ko berem tvojo zgodbo in si lahko predstavljam, kako zelo ti mora biti težko in kako zelo samo se počutiš. Če bi lahko, bi te objela in skušala s tabo najti pravo rešitev, ki bi te vodila v srečnejše in smiselno življenje. Ker tega zdaj ne morem, ti bom skušala dati odgovor, ki ti bo v pomoč. 

    Glede na simptome, ki si jih opisala, bi te toplo spodbudila, da se obrneš na osebnega zdravnika po napotnico za kliničnega psihologa, ki ti v tvojem primeru lahko najbolj pomaga. Je namreč strokovnjak za težje težave v duševnem zdravju, samomorilno in samopoškodbeno vedenje, nespečnost, druge duševne motnje (depresija in anksioznost). Svojemu zdravniku lahko zaupaš, kako vse vpliva nate in te  ovira v življenju (nespečnost, okupacija z negativnimi čustvi, misli na samomor in samopoškodovanje), saj bo potem izdal ustrezno napotnico (stopnja nujno). Spodbudila bi te, da o tem poveš svojim staršem, če se ti zdi, da jim lahko zaupaš. Če misliš, da jim ne moreš povedati, bi te vseeno spodbudila, da se ne bojiš in jim poveš o tem, ker si bodo v nasprotnem primeru, če bi se ti kaj zgodilo, očitali, da so spregledali znake in da ti niso mogli pravočasno pomagati. Žal ne vem, kakšen odnos imate in želim si, da bi imeli takega, da bi ti lahko bili v podporo. Če temu ni tako, upam, da imaš kakšno prijateljico, s katero se lahko pogovarjaš in ji zaupaš, ter da bi tudi šla s teboj do psihologa. Če si v srednji šoli, morda lahko poveš tudi svetovalni delavki, ki te lahko posluša in ti pomaga narediti naslednje korake v iskanju pomoči.

    Največja odgovornost za tvoje življenje je pa na tebi, kot na vsakem posamezniku. Zaradi tega bi bilo dobro iskati razloge za življenje. Tukaj ti dodajam povezavo do uporabne spletne strani, kjer strokovnjaki raziskujejo področje samomora in iščejo razloge za življenje.

    Ne vem, kako si z branjem knjig in interesom za to, ampak mnogim ljudem so knjige in branje rešile življenje. Omenila bi ti knjigo Viktorja Frankla: Kljub vsemu rečem življenju da, ki je tudi meni osebno bila velik navdih in v razmislek o življenju. Tukaj je nekaj zapisanega o njej.

    Veliko ljudi po težkih situacijah ali boleznih najde smisel v veri in globljem pomenu le-te. Morda bi tudi tebi lahko to pomagalo. Če ti to ni v spotiko ali odpor, je Biblija zgodovinsko potrjena knjiga z veliko besedami tolažbe, življenja in spodbude. Nekaj zapisanega o njej.

    Vsekakor te z danima knjigama ne silim v to, da bi zdaj to morala brati ali raziskovati, še posebej, če trenutno zaradi čustvenega stanja tega ne zmoreš. Morda pa ti bo to v pomoč v prihodnosti, ko se boš spomnila za nazaj. Ti sama iščeš svoje razloge za življenje. Na strani zivziv o tem piše veliko, predvsem o obljubi za življenje, ki si jo daš sama. O tem lahko poveš bližnji osebi in s tem dobi le-ta večji pomen. Vsak novi dan lahko najdeš veliko razlogov za življenje, a te v tvoji situaciji negativna razmišljanja ustavljajo. Morda lahko gledaš na to, da imaš dobre odnose z bližnjimi, da imaš žival, da te osrečuje narava, druženje s prijatelji, branje ali poslušanje glasbe, potovanja, izobrazba in želja po službi, želja po partnerski zvezi, otrocih ipd... Naštela sem samo nekaj možnosti, a ne vem, če so te pri tebi značilne, morda so pri tebi čisto druge.

    Spodbujam te k temu, da se obrneš po strokovno pomoč, spregovoriš o svoji stiski bližnjemu in da iščeš razloge za življenje. Upam, da ti bo ta odgovor vsaj malo v pomoč in če boš želela, mi lahko še napišeš, kako ti bo šlo.  

    Želim ti, da ti v tvoje življenje posveti sonce, ki ti bo dalo smisel in pravo pot ter da vztrajaš naprej, 

    pozdravljam te,

    Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje