Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Ekstitentialna kriza

Tema: Stres in anksioznost

  • Ži

    Življenjska kriza

    Življenjska kriza

    Objavljeno: 26 jun. 2025 20:48

    Živijo, enkrat sem vam že pisala glede strahov pred različnimi boleznimi, sedaj pa je malo huje saj sem prepričana, da imam odkar se je stres in šola končala manjšo ekstitentialno krizo in pretirano razmišljam o življenju in o svojem mestu na svetu ter da nič dejansko ni pomembno, ker vsi na koncu umremo. Prav tako imam občutek da nimam dejanskih ciljev v življenju in da bom kmalu umrla. Nimam vsako sekundo svojega življenja takih misli, sem pa, ko jih seveda imam, zelo prestrašena. Zavedam se, da je to lahko veliko večja težava, ter bi rada vedela kako si lahko pomagam. Vnaprej hvala za odgovor. 

  • Uredništvo

    Sara Seršen

    Objavljeno: 01 jul. 2025 18:12

    Odgovor svetovalke:

    Lepo pozdravljena!

    Hvala, da si nam zaupala svoje težave. Opisuješ, da se soočaš z vprašanji o smislu življenja in je to nekaj, kar te spravlja v stisko.

    Misli in občutki, ki jih opisuješ – razmišljanje o smislu življenja, občutek, da nič nima pomena – niso tako redki, kot se ti morda zdi. Veliko mladih (in tudi starejših) se s temi vprašanji začne srečevati ravno v obdobju, ko se umiri vsakodnevni tempo in se pojavi več prostora za razmišljanje. V tvojem primeru je to, kot si zapisala, nastopilo po koncu šole in obveznosti, ki jih le ta prinaša. V določeni meri so ta vprašanja povsem naravna in normalna, težava pa je, če postanejo zelo obremenjujoča, kadar so povezana s tesnobo, strahom ali občutkom praznine.

    Verjamem, da ni lahko, kadar te takšne misli prestrašijo, preplavijo. Življenje je polno vprašanj in včasih tudi dvomov – a to ne pomeni, da je vse brez pomena. Pomembno je, da začneš raziskovati, kaj tebi prinaša občutek smisla, varnosti, kaj je tisto kar tebe veseli. Kaj so tvoji interesi, hobiji, kaj te zanima?

    Ko hodiš v šolo, imaš vsak teden neko strukturo – od ponedeljka do petka imaš pouk, dobite domače naloge, imate teste, različne obveznosti. Vse to daje dnevu in tednu ritem ter pogosto spodbuja tudi sprotno postavljanje ciljev. Ko pa se šola konča in imaš naenkrat več prostega časa, lahko nastane občutek izgubljenosti. V današnjem času je še nekoliko težje – na voljo imamo ogromno informacij, možnosti, idej, kaj bi vse lahko počeli ali dosegli. Pogosto si zato zastavimo preveč velikih ciljev naenkrat. In ko se nam kaj ne izide takoj, imamo hitro občutek, da smo neuspešni ali da ne zmoremo. Je pomembno, da si zastavimo realne cilje – lahko si zastaviš manjše dnevne cilje (npr. en dan, da greš 30 min na sprehod, en dan, da si pospraviš omaro z oblačili itd.). Pri postavljanju teh majhnih dnevnih ciljev, si lahko pomagaš tudi s koledarjem počitniških aktivnosti: https://nijz.si/obmocna-enota-novo-mesto/pocitniski-koledar-zdravja-2025/. Si morebiti razmišljala tudi o kakšnem večjem cilju, ki bi ga želela čez počitnice doseči? Tu je pomembno, da si potem cilj razdeliš na posamezne korake, ki jih postopoma osvajaš.

    Če se bo tvoj stiska nadaljevala, ti priporočam, da se o tem pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš. V stiski se lahko obrneš tudi na Tom telefon za otroke in mladostnike (deluje vsak dan od 12. do 20. ure; telefon: 116 111).

    Če boš potrebovala pomoč pri načrtovanju počitnic ali imaš še kakšno dodatno vprašanje, smo tu za tebe.

    Želim ti lepe in sproščene počitnice,

    Sara Seršen, mag. psihologije

  • Mo

    Moje vprašanje

    Moje vprašanje

    Objavljeno: 02 jul. 2025 20:47

    A bi mi lahko prosim povedali, če bi v mojem primeru lahko šlo za sense of foreshortened future ki je lahko posledica nekakšnih travm. 

  • Uredništvo

    Sara Seršen

    Objavljeno: 03 jul. 2025 16:32

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena!

    Hvala, da si se ponovno oglasila.

    Kot sem ti zapisala v prejšnjem odgovoru, so vprašanja o smislu življenja lahko povsem normalna, se v različnih obdobjih v življenju vsi srečujemo z njimi.

    Vprašala si glede izraza "sense of foreshortened future". Ta izraz se sicer uporablja v psihologiji, pogosto v kontekstu ljudi, ki so doživeli določene težke izkušnje ali travme – pomeni, da imajo občutek, da ne bodo doživeli prihodnosti (npr. odraslosti, družine, kariere). Glede na to, da nisi poročala o takih izkušnjah, tvoji občutki verjetno bolj izhajajo iz trenutnega življenjskega prehoda, ki ti prinaša veliko negotovosti, novih vprašanj in iskanje smisla. Normalno je, da se ob tem pojavijo tudi neprijetni občutki, zato je dobro, da se pogovarjaš o tem z odraslo osebo, ki ji zaupaš.

    Če pa te bodo začele misli in občutki preveč obremenjevati, povzročati hudo stisko, pa ti priporočam, da si poiščeš strokovno psihološko pomoč v tebi najbližjem centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo v zdravstvenih domovih. Skupaj s psihologom lahko v živo raziščeta tvoje misli in občutke ter poiščeta ustrezne rešitve. Če boš potrebovala pomoč pri iskanju kontaktov, nam napiši.

    Lepo bodi,

    Sara Seršen, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje