Drugim pomagam, sebi ne

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Julija!

Hvala, da si mi pisala. Uspešno svetovanje drugim a neuspešno svetovanje sebi je kar pogost pojav. Mogoče je to zato, ker na druge gledamo drugače kot nase - druge imamo zelo radi, zato tudi nasveti pridejo iz ljubezni do njih, obenem pa iz na nek način oddaljene perspektive. Ko opazujemo svoje navade, pa smo neposredno vpleteni, zato na vse gledamo nekoliko drugače. Velikokrat se tudi nimamo dovolj radi, da bi v spreminjanje navad ali ozdravitev vložili veliko energije in truda. 

Poleg vsega naštetega je treba upoštevati tudi, da lahko prenajedanje prerase v kompulzivno prenajedanje - resno duševno motnjo, ki vpliva na naše vsakodnevno funkcioniranje in zdravje. Duševne motnje lahko le redko ozdravimo sami, veliko pogosteje pa potrebujemo specialistično pomoč kot si že sama omenila, npr. kliničnega psihologa, psihiatra, osebnega zdravnika. 

Kompulzivno prenajedanje pomeni nezmožnost nadziranja količine zaužite hrane do točke, ko se pojavi telesna slabost zaradi količine zaužite hrane, s slabostjo pa tudi občutek krivde, nevrednosti in obupa. Poleg teh negativnih občutkov kompulzivno prenajedanje pogosto spremlja tudi globoko nezadovoljstvo s sabo, tesnoba in celo depresivnost. Vse to pogosto vodi v socialno izoliranost in hude težave z zdravjem, zato je pomembno, da pomoč poiščemo čim prej. 

Seveda si lahko do neke mere pomagamo tudi z različnimi oblikami samopomoči, npr. z dnevnikom prehranjevanja. V dnevnik zapišeš kaj si jedla, kdaj in koliko ter kako si se pred, med in po prehranjevanju počutila. Svoje občutke lahko zapišeš ali pa si pomagaš z nalepkami/skicami emojijev. Po nekaj časa boš lahko videla, ob kateri hrani si se počutila dobro, kako si se ponavadi počutila preden je sledila epizoda prenajedanja ter kako si se počutila potem. Ta opažanja lahko nato uporabiš, da načrtuješ jesti hrano, ob kateri se dobro počutiš ter da na podlagi zabeleženega počutja predvidiš, kdaj bo prišlo do prenajedanja in ga lahko bolj učinkovito ustaviš. Podobno lahko dnevnik uporabljaš tudi kot načrtovalec obrokov - zjutraj si poskusiš načrtovati, kaj boš tisti dan jedla za zajtrk, kosilo in večerjo, pri čemer poskušaš obroke narediti čim bolj uravnotežene in raznolike. 

Na spletu si lahko prebereš več tudi o čuječnostnem prehranjevanju (mindful eating), ki ti lahko pomaga pri prenajedanju. Poznamo več osnovnih načel čuječnostnega prehranjevanja: poslušamo telo in nehamo jesti, ko smo siti; jemo, ko nam telo sporoči, da je lačno (npr. nizek nivo energije, kruljenje v želodcu); ko jemo, samo jemo (brez distrakcij); prehranjevanje z živili, ki so visoko hranljiva; prehranjevanje z drugimi ter upoštevanje izvora hrane. Držanje teh načel in prakticiranje čuječnostnega prehranjevanja znanstveno dokazano pomaga pri prenajedanju.

Prenajedanje osebe z motnjo kompulzivnega prenajedanja uporabijo tudi kot tehniko spoprijemanja z negativnimi čustvi, npr. s krivdo, žalostjo, sramom ali tesnobo. Zato je pomembno, da se naučiš uravnavanja negativnih čustev na druge bolj zdrave oziroma konstruktivne načine. Lahko si v dnevniku prehranjevanja prihraniš stran, na katero napišeš aktivnosti, ki te spravijo v dobro voljo, ampak ne smejo biti povezane s hrano. Take aktivnosti so lahko recimo športna aktivnost, vrtnarjenje, druženje s prijateljicami, gledanje filmov, branje ali poslušanje glasbe. Ko si žalostna ali nezadovoljna, lahko odpreš dnevnik in se spomniš na eno izmed aktivnosti, ki te spravi v dobro voljo, ter jo izvedeš. Na tak način se boš naučila učinkovito spoprijeti se z negativnimi čustvi. 

Na koncu pa bi te vseeno še enkrat spodbudila, da o svojih težavah spregovoriš vsaj s svojim osebnim zdravnikom. Lahko mu poveš, da si najprej želiš poskusiti pomagati sama - verjetno ti lahko da tudi kakšen nasvet ali pa ti pove, kje lahko najdeš učinkovite tehnike samopomoči. Mogoče ti lahko da napotnico za psihologa, pa se vpišeš vsaj na čakalno listo, do prvega obiska pa si poskusiš sama pomagati z mojimi nasveti. Kadarkoli lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111) ali na Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123). 

Želim ti vse dobro in upam, da ti bo kakšen nasvet in tehnika samopomoči pomagala. 

Lep pozdrav,

Ajda Busija-Novak, mag. psihologije