Drugi prepis na fakulteto

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen, Brin,  

najti pravo poklicno pot ni tako preprosto, kot se včasih zdi na zunaj. Sami s seboj imamo lahko več dilem, zato smo lahko še bolj dovzetni za besede drugih. Osebno gledam, da ljudje preveč zaključujejo po svoje o stvareh, ki jih niti ne poznajo niti niso njihova stvar.  

Ko gledaš v svojo prihodnost, je lahko negotovost povsem realna. Nekateri imajo drugačne izbire, hodijo po eni in vedo, da je prava. Ali imajo zato več hrbtenice in drugi manj? Mislim, da slednje tega ne opredeljuje. Le manj dvomov imajo, manj negotovosti, morebiti včasih tudi manj samospraševanja, manj raznolikih interesov, jasnejše izrisano sliko svoje prihodnosti, kaj in kdo želijo biti. To pa so vprašanja, ki so, kot pravijo strokovnjaki, tako zelo normalna v času, ko je vse še v razcvetu razvoja človekove osebnosti, tudi zate.  

Berem, da so plusi in minusi že napisani. Včasih je pomembno gledati ne le, kje jih je več, temveč tudi, kakšen pomen imajo za posameznika. Lahko je med manjšo skupino takšen, ki prevesi odločitev na določeno stran. Brin, če bi dal vse prijatelje na stran in odmislil besede okolice, šel v stik s seboj, svojim telesom in si dovolil vizualizirati sebe pri delu, ki ga opravlja farmacevt in drugem, ki sodi v polje medicine - dovoli, da se občutki razvijejo. Včasi zamižimo in pred seboj obrnemo dlani navzgor, v eni si predstavljaš eno izbiro in v drugi drugi, sam določi, kaj je v levi in kaj v desni dlani (medicina, farmacija ali zdravnik: farmacevt), kar tebi najbolj zazveni. Ponovno dovoli razviti občutek v dlaneh, kje je večja želja / teža, kamor bi se vpisal? In gotovo imajo občutki povezavo tudi z mislimi.  

Kar boš izbral z zavestno izbiro, je šele začetek. Poglej, zakaj bi vztrajal na farmaciji. Da ti bi drugi rekli, da imaš hrbtenico ali da ne bi rekli, da je nimaš? V Obeh primerih bi to bila izbira zaradi drugih v zaščito sebe. Zakaj bi se vrnil na medicino? Kaj bi ti ta poklic prinesel? Vem, študij je garanje. Nisem zdravnica, a videla sem in vidim, da je pot do poklica zahtevna in se ne konča z magisterijem. Nekateri "poklici" nikoli ne končajo svojega šolanja, ker znanost in vedenja gredo tako hitro naprej.  

Lahko, Brin, gledaš na premikanje med izbirama kot na raziskovanje? Preveriš pri sebi, kaj je jedro ne le izbire, temveč poklica, ki ga boš opravljal? Ali to jedro sede v tvoje - notranje hrepenenje, ki te bo izpolnjevalo s smislom? In kaj če to ne bo to? Kako najti svoj smisel? (https://www.youtube.com/watch?v=WzrALzUnZ0g&ab_channel=HubermanLabClips) Dr. Andrew Huberman je imel zanimivo pot do svojega poklica, ki ni edina stvar, ki ga izpolnjuje in mislim, da lahko v njegovih besedah najdeš kakšno podporo tudi zase.  

Ko izberemo, je pomembno, da se potem zavzamemo za pot z vsem, kar prinese. A pomembno je dati si čas, preveriti, zakaj izbereš, kar izbiraš. In to ni nujno vedno samo ena stvar. Seveda pri tem delujemo na eni strani iz neokorteksa (organizacija, načrtovanje, samorefleksija, predvidevanje, itd., še posebej pomembno je to pri izbirah, kjer se cilj sestavlja na dolgi rok in sistem študija omejuje nadaljnje vpise). A razum in razumnost sta za odločitev po moje premalo. Povezati ju moramo s smislom, kjer se napajajo tudi moči, vztrajnost in čustva, da gremo preko napora.  

Saj veš tudi ti, sama pa niti ne vem več, kdo je rekel, da ni pomembno, kolikokrat pademo, ampak ali se vsakič tudi poberemo. Meni se zdi krasno, da si ugotovil, da farmacija ni 1. izbira, zdela pa se je bolj obetajoča normalnejšega življenja, ko si se zanjo odločil. A le-to ti danes ne prinaša mirnejšega dneva, nasprotno, tla ponovno valovijo. Pomislim na valoviti teren na smučišču ali na valove morja. Kaj moramo narediti, ko smo na njem? Odklenemo se, zmehčamo gibkost v kolenih, sidramo čvrstost svojega jedra in energijo valovanja uporabimo za gibanje naprej. Lahko gledaš na svoje trenutno iskanje tudi kot na valovanje in vodenje sebe v pristan (izbiro nadaljnje poti)? Ko pa se odločiš, je dobro sprejeti tudi 'zavezanost k'.  

Huberman v enem od podkastov razlaga, da pomaga (ima tudi medicinsko/znanstveno razlago), če si že predhodno predstavljamo, kako in kaj vse bo težko in naporno na tej poti. Seveda, bo napor različnega tipa. Ko pogledam sorodnika, ki sta poklicno poslanstvo "biti zdravnik" tudi živela in bi ga še enkrat, ju vidim več kot to: kot svetilnika iskre v očeh tistih, ki so potrebovali ob sebi najprej človeka, ki tudi ve in ima moč, da spodbudi proces samozdravljenja, ki mu bo bolehen sledil le, če se bo čutil videnega, slišanega, sprejetega, razumljenega, četudi kdaj čvrsto spodbujenega.  

Ob vsem, kar izberemo, je pomembno, da ne izpustimo vrednote biti človek, ki ima znanje, da bi znanje, ki ga imamo, drugi lahko sprejel in se pustil voditi. Kdaj? Ko bo lahko odločal tudi o sebi. Zato vem, da si v tem trenutku pomemben le ti, ne drugi in njihova (morebitna) kritizerska mnenja. To ni sočutna podpora. Ali pa si morebiti tako kritičen le ti sam do sebe?  

Zdaj si na točki odločitve zase. Naj bo tista, ki hrani tvoje 'jedro', ki ne pomirja le skrbi, kaj bodo drugi rekli in kako te bodo videli. Jaz vidim, da si razmišljujoč in iskoč odgovora. Črno beli pogled je večkrat ovira. Poglej pod to dvobarvnost: "Kaj se zdi, da izgubljaš, če ne izbereš medicine, kaj z izbiro dobiš? Kaj izgubiš, če ostaneš na farmaciji, čemu se prilagodiš?" Bodi do sebe prizanesljiv.  

"Želim zopet postati zdravnik, si zapisal." Ko to preberem, pomislim, Brin, pa saj ti si že zdravnik, da zopet želiš postati - le gledaš še v način, po kateri poti boš pristopal k zdravljenju. In ob tem se spomnim naslova knjige: "Kamorkoli greš, si že tam."  

Ena od možnosti, ki te pri odločanju lahko poleg nas še podpre, če si na študiju v Ljubljani, je tudi Svetovalnica za študentke, študente in zaposlene Univerze v LJubljani, kjer imaš možnost pogovora.  

Trenutno imaš še priložnost v razpisanem programu osebnostnega razvoja za mlade, ki ga na inštitutu izvajajo v sodelovanju s prostovoljci iz podjetja Teknoxgroup. Mladi, vključeni v program, so deležni 10 ur coachinga, 10 ur mentorstva in 10 ur hekatona.
Preverila sem pr dr. Blanki Tacer, tvoja dilema je primerna za vključitev. Predlaga, da jo kontaktiraš direktno in hitro zaradi omejitve mest:   blanka@step-institute.org ali telefonsko 030-998-276  
Zelo dobra priložnost. Zagrabi jo.  

Veselim se odziva, tvojega nadaljnjega razmišljanja in ti želim prijetne praznike.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka