Dop.

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen-a,

sistem zdravstvenega zavarovanja obsega več zavarovanj: obvezno zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje in dodatna komercialna zavarovanja.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije tiste stroške zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije. Po uradnih podatkih ZZZS, je bil v preteklih letih, delež vključenosti prebivalstva v dopolnilno zdravstveno zavarovanje izredno visok, ker je omogočal, da so se zavarovanci izognili visokim doplačilom tistih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti.

Zaradi napovedanega dviga premije zdravstvenega zavarovanja, pa je Vlada RS sprejela Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 44/23, v nadaljevanju: uredba), v kateri je določila najvišji znesek premije predmetnega zavarovanja in sicer v višini 35,67€. Omenjena uredba velja do 31.12. 2023. V tem času naj bi zakonodajalec sprejel družbeno sprejemljivejši sistem zdravstvenega zavarovanja.

Glede same sklenitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa pojasnjujem, da mora namero za sklenitev podati potencialni zavarovanec, saj vključevanje v omenjeno zavarovanje ne poteka samodejno.

Lepo te pozdravljam,

Tadej Jezernik, dipl. upravnih ved

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen-a,

trenutno je predlog zakonskega predpisa šele začel zakonodajno pot - in končna oblika predpisa še ni znana. Prav tako ni znano kdaj bo predpis, ki omenjeno področje pokriva sprejet in kdaj bo začel veljati. Iz navedenih razlogov ti dokončnega odgovora ne morem podati in tudi ne odgovoriti na tvoje vprašanje o tem, ali se splača počakati na sprejetje nove oblike zavarovanja.  

Vsekakor pa ti svetujem, da za svoje zdravstveno zavarovanje poskrbiš na način, da boš imel-a čim manj težav ob koriščenju zdravstvenih storitev. Izpostavljam pa, da trenutno še vedno velja predpis, ki določa tudi čakalno dobo, v primeru, da se v dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne vključimo najkasneje mesec po izgubi statusa dijaka, študenta (torej od situacije, ko postanemo potencialni zavezanec za sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja).  
V praksi to pomeni, da če posameznik omenjeni enomesečni rok zamudi, posameznika ob naknadni sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja doleti najprej trimesečna čakalna doba. V praksi to pomeni, da zavarovanec plačuje premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar storitev iz slednjega ne more koristiti.  

Lepo te pozdravljam.

Tadej Jezernik, dipl. upravnih ved