Vprašanje:
Domotožje
Tema: Čustva, Odnosi s prijatelji in vrstniki
-
Ži
Živa
Živa
Objavljeno: 09 avg. 2025 08:05
Pozdravljeni,
Čez dober teden grem na angleški poletni tabor in me je rahlo strah zato ker so tam nekatere punce, ki me ne marajo preveč in lani sem bila z njimi v sobi in si ne bi želela, da se zgodi enako.
Je pa še ena stvar, na trenutke imam napade domotožje in kamorkoli pogledam me to spomne da bi rada šla domov.
Podobno se je zgodilo na morju z babico po 4 dneh sem si želela iti domov in jokala sem vsak večer.
Moje vprašanje je kaj naj storim v primeru da bom na taboru imela ta napad domotožje?
Ne vem ali je to normalno da imam pri 15 letih domotožje ker ne vem ali sem še zmeraj tak otrok ali je pač samo puberteta
Če mi boste pomagali na kakršenkoli način bom vesela,
L.p.
-
iz
izii
izii
Objavljeno: 12 avg. 2025 06:33
Hej! :)
Popolnoma razumem, kako se počutiš, ker sama sem bila že v podobni situaciji, ko sem šla nekam, kjer nisem bila povsem sproščena, pa me je skrbelo, kako bo potekalo. Tudi jaz še nisem čisto čez vse te stvari, ampak vem, da je čisto normalno, da te lahko kaj straši in da pride do napadov domotožja, sploh če si daleč od doma. Ni nič narobe s tabo, to je nekaj, kar se dogaja mnogim, še posebej v puberteti, ko so čustva še bolj močna in nepredvidljiva. Če boš imela napad domotožja, poskusi se osredotočiti na nekaj, kar te umiri – lahko je to globoko dihanje, poslušanje najljubše pesmi ali pa če imaš kaj, kar ti nudi občutek domačnosti, kot na primer fotografija družine ali najljubša stvar iz doma. Pomagajo tudi kratki sprehodi na svežem zraku ali pogovor s kom, ki mu zaupaš. Če boš čutila, da ti je res hudo, si dovoli, da poveš nekomu od mentorjev ali spremljevalcev na taboru, saj so tam zato, da ti pomagajo. Najpomembneje je, da se ne siliš biti nekaj, kar nisi, in da si prijazna do sebe. Domotožje ni znak šibkosti, ampak dokaz, da ti je mar za svoj dom in tiste, ki jih imaš rada. Tudi če si “odrasla” po letih, si še vedno človek z občutki, ki potrebuje podporo. :) Verjamem, da boš z vsakim dnem tabor bolj sproščena in da boš našla svoj način, kako se spoprijateljiti z vsemi izzivi. Drži se in uživaj čim več lepih trenutkov!
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Špela Dugonik
Objavljeno: 27 avg. 2025 19:43
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
iskrena hvala, da si podelila situacijo, v kateri se nahajaš. To, da si se odločila spregovoriti o svojih občutkih, že kaže na tvojo pogum in zrelost – tudi če se ti zdaj morda ne zdi tako.
Zaznavam, da ti poletni tabor povzroča precejšnjo mero stresa in negotovosti, kar je popolnoma razumljivo – zelo težko je biti v okolju, kjer se ne počutiš varno ali sprejeto. Ko vnaprej veš, da te čakajo ljudje, s katerimi nimaš dobrih izkušenj, je povsem normalno, da te prevzame nelagodje ali celo strah. Vse to je popolnoma človeško.
Če si pripravljena, bi želela izvedeti več o tvoji izkušnji v taboru lani. Kako se je vse začelo? Kaj ti je bilo takrat najtežje in kaj ti je pomagalo, da si to prebrodila?
Kako pa ti je v poletnem taboru sicer, iz dneva v dan? Se spomniš kakšne pozitivne stvari, katere se vsaj malo veseliš? Včasih pomaga, če se poskušamo osredotočiti na trenutke, ki nas razveselijo – naj bo to aktivnost, ki jo imaš rada, oseba, ki te nasmeji, ali občutek, ko ti nekaj uspe.
Glede na to, da te skrbi sobivanje s puncami od lani, je morda smiselno, da pri organizatorjih preveriš, če te lahko namestijo/premestijo v drugo sobo. Če to ni izvedljivo, pa predlagam, se od teh njih oddaljiš miselno – se osredotočiš nase, na svoje cilje, interese, vrednote. Ne moremo vedno nadzorovati, kako se drugi vedejo, lahko pa izberemo, kako močno jim pustimo vplivati na nas.
Kar se tiče domotožja: popolnoma normalno je, da ga čutiš tako pri 15 letih kot tudi kasneje v življenju – ni “rezervirano” zgolj za mlade. Seveda pa je lahko puberteta s svojimi nihanji in spremembami še dodaten faktor, ki poveča te občutke. Vse se dogaja bolj intenzivno in je kot takšno del odraščanja.
Kot je omenila že izii, si lahko s seboj vzameš tudi kakšen »košček doma« – nekaj, kar ti daje občutek povezanosti z domačimi. To je lahko tvoja najljubša knjiga, slika ali karkoli drugega, kar ti vzbuja občutek, da nisi čisto sama. Če tabor to omogoča, ne bi škodil tudi krajši klic s starši ali z nekom, ki mu zaupaš.
Pomaga lahko tudi, če si dovoliš, da svoje občutke deliš z drugimi na taboru. Morda s kakšno punco, ki ti deluje prijazna (tudi če je še ne poznaš dobro) – in s katero lahko kasneje skleneš prijateljstvo – ali pa s katerim od zaposlenih. Včasih je dovolj že to, da nas nekdo posluša.
Kaj pa misliš ti – kaj bi ti najbolj pomagalo, ko začutiš domotožje? Bi ti bilo v trenutku lažje zamotiti se z neko aktivnostjo? Se s kom pogovoriti? Če bi imela nek “načrt v sili” – nekaj, kar si lahko takrat prebereš, ali celo seznam, kaj narediti, ko ti je hudo?
Ne glede na to, kako se bodo stvari razpletle: zmoreš. Morda ne bo lahko, ampak nisi sama in nisi brez moči.
Sporoči mi, kaj si misliš o zapisanem. V primeru pomislekov ali vprašanj sem ti na voljo.
Lepo bodi,
Špela Dugonik, dipl. psihologinja (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.