Depresija in anksioznost

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica, živjo.

V svojem sporočilu se sprašuješ glede simptomov, ki so povezani z anksioznostjo in depresijo, poleg tega pa si omenjala še soočanje s praskanjem. Predstavljam si, da imaš v zvezi s tem kar nekaj vprašanj in verjamem, da ti ob tem nikakor ni lahko.

Verjamem, da pri sebi opažaš določena vedenja, ki bi lahko bila povezana z anksioznostjo in depresijo, poleg tega pa si omenjala, da to opažaš že nekaj časa. V resnici je najbolje zate, da se glede tega posvetuješ s kakšnim strokovnjakom (npr. svetovalnim delavcem ali psihologom na šoli ali pa z osebnim zdravnikom). Strokovnjaki smo namreč izurjeni za to, da prepoznamo, za kakšne simptome gre in znamo naprej presoditi, s kakšnimi testi je smiselno preverjati naša predvidevanja. Ko pride do nas samih, se pogosto zgodi, da smo do sebe pristranski in vsak simptom, o katerem beremo, kar avtomatsko vzamemo, kot da velja za nas.

S tem nikakor ne pravim, da tvoje doživljanje ni resnično - to kar čutiš in kako se počutiš, je resnično in verjamem, da ti je težko. Želim samo, da se obrneš na ljudi, ki ti bodo ob tem znali svetovati, pomagati in te usmeriti naprej, ker bi si zate želela, da se počutiš bolje. Poleg tega si omenjala, da se soočaš tudi s praskanjem in ščipanjem, kar pa bi rekla, da je samopoškodovalno vedenje, oziroma vedenje, skozi katerega se kaže neko tvoje notranje nelagodje. Že zaradi tega te spodbujam k temu, da se oglasiš pri šolski svetovalni službi na kakšnem pogovoru, ali pa morda kontaktiraš svoj najbližji Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer te lahko usmerijo naprej oz. Posvet, kjer nudijo brezplačno svetovanje brez napotnice osebnega zdravnika.

Če bi si želela, se lahko tudi midve še pogovoriva naprej, če imaš kakšno vprašanje, na katerega ti lahko odgovorim, npr. če lahko razčistiva še kakšno dilemo v zvezi s simptomi, o katerih si pisala, če te morda zanima še kaj v zvezi s pogovorom pri strokovnjaku.

Tukaj sem zate in mi je mar za tvoje duševno in fizično dobro počutje. Mislim nate,

Sara Holjević, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Živjo, ponovno lepo pozdravljena.

Hvala, da si si vzela čas in mi poslala odgovor z bolj podrobnim opisom svojega doživljanja. Razumem, da si želiš razumeti, s čimer se soočaš že zelo dolgo časa. Verjamem, da je to zate zelo naporno in nikakor ni pretirano.

V resnici si naredila že zelo velik korak, ko si mi zaupala svojo stisko, saj se lahko za začetek midve pogovoriva o tem, kaj lahko storiš, da se tvoje počutje izboljša. Zdi se mi super, da lahko zaupaš staršem in verjamem, da tudi oni zate želijo le najboljše. Včasih je težko priskočiti na pomoč, ko smo zelo povezani z nekom - kot so tvoji starši s teboj, saj bi naše najbližje radi videli, da so takoj dobrega počutja, ne vemo pa točno, kako pomagati, kako pristopiti in se pogovoriti. Zato se je včasih tudi lažje pogovoriti z nekom, ki ni osebno povezan s teboj in tukaj smo zato na voljo strokovnjaki, ki smo opremljeni z znanjem, da te vodimo do boljšega počutja.

Rekla si, da te skrbi, da bi si “pokvarila ugled”, če bi se komu glede težav zaupala... Ponosna sem nate, da si zbrala dovolj poguma in si se zaupala meni. Verjamem, da pomaga, da si dopisujeva, ker je včasih težko najti besede, da bi komu doživljanje opisali v živo. Želela bi si, da nadaljujeva s pogovorom tukaj na forumu, da vidiva, kaj bi ti ustrezalo, da se ne bi več tako pogosto soočala s stisko, kjer čutiš potrebo po praskanju. Povabila pa bi te tudi na pogovor v našo Chat svetovalnico, kjer je vse, enako kot tukaj, anonimno, vendar se pogovarjava v realnem času. Naslednji termin imam 29. 9. 2026 ob 20. uri, do takrat pa te vabim, da si dopisujeva naprej tukaj.

Želela bi te vprašati, v kakšnih okoliščinah oz. kdaj začutiš potrebo po praskanju, kaj sproži to potrebo in kakšne misli imaš takrat?

V pričakovanju odgovora te lepo pozdravljam. Mislim nate,

Sara Holjević, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Živjo,

zato sem tukaj, da ti stojim ob strani. Brez skrbi, nisi zamudila nobenega termina. Moj naslednji termin je 29. 9. ob 20:00 - klikni na tole povezavo in se mi priključi, ko boš pripravljena. Do takrat imava še nekaj časa, ki ga lahko izkoristiva, da si dopisujeva tukaj na forumu.

Glede na tvoj opis situacij, v katerih se začneš praskati, bi rekla, da je to eden izmed tvojih bolj prisotnih načinov spoprijemanja s stresnimi situacijami, ki pa ni najbolj optimalen. Seveda bi si zate želela, da najdeva bolj ustrezno rešitev zate, kaj praviš? Omenjala si tudi, da se praskaš, ker imaš občutek, da je tvoja koža pregladka… V tem primeru mislim, da bi morda potrebovala nek nadomestek svoje kože, ki bi ga lahko praskala. Tako si ne bi poškodovala kože in ne bi imela več madežev, še vedno bi pa lahko zadovoljila to potrebo po tem, da preusmeriš svoje negativne misli in občutke na ta nadomestni predmet. Ena takšna alternativa so zagotovo vse “squishy” igračke, ki so v zadnjem času tudi zelo priljubljene. Morda je vredno, da preizkusiš več različnih tekstur, da vidiš, katera je najbolj primerna zate. Te igrače tudi niso tako moteče za okolico in jih lahko neseš s seboj skorajda povsod. Če je to nekaj, kar bi bila pripravljena poskusiti, sporoči, sicer lahko raziščeva še naprej, saj obstajajo še druge možnosti, kako lahko preusmeriš svojo potrebo po praskanju oz. svoj občutek tesnobe.

Če ti ne bi bilo odveč, pa bi me zanimalo, kaj bo na pregledu povedal dermatolog in kakšne predloge ti bodo podali v ambulanti.

Sara Holjević, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Živjo,

dogovorjeno, si piševa na chat terminu.

Razumem, zakaj v tem primeru te squishy igračke ne učinkujejo najbolje zate. Omenjala si, da te pomiri že občutek, ko se svoje kože samo dotakneš in ti po dotiku odleže. Če sem prav razumela pa potem začutiš potrebo po praskanju v situacijah, kjer se počutiš preobremenjeno z negativnimi mislimi in občutki? Ali se praskaš tudi v drugih primerih, ko ne čutiš tesnobe?

Vedenj, ki smo se jih navadili početi (škodljivih ali dobrih za nas) se pogosto težko znebimo, vendar nikakor ni nemogoče. Najbolj učinkovit način je ta, da počasi poskusimo vedenje zamenjati z nekim drugim, ki je bolj ustrezno oz. manj škodljivo. To narediš tako, da poskusiš sočasno izvajati trenutno vedenje in novo želeno vedenje. Potem pa iz sočasnosti vedno pogosteje začneš izvajati samo novo vedenje. Si že morda poskusila nadomestiti praksanje s kakšnim zate manj škodljivim početjem? Zanima me, če bi to bila pripravljena poskusiti? Če da, imaš morda kakšno idejo, kaj bi bilo zate ustrezno?

Prijazno te pozdravljam,

Sara Holjević, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Živjo,

ni problema, verjetno gre za tisti pregled pri dermatologu, a ne? Če boš utegnila, se priklopi kadarkoli med 20. in 21. uro.; sem prisotna ves ta čas.

Sicer pa me veseli, da si pripravljena spremeniti navado, ki ti škoduje, za nekaj bolj ustreznega zate, za nekaj, kar na tebi ne bo pustilo dolgotrajnih posledic. Razumem, da ne veš točno, kaj se dogaja in kako se ob tem vsem počutiti in si mislim, da je to zate zelo naporno.

Najprej je ena možnost, da začneš nositi rokavice. Pa ne tistih snežnih ali medicinskih, ampak tanke bombažne rokavice, tako da ustvariš fizično prepreko med tvojimi prsti/nohti in tvojo kožo - tudi če se začneš praskati, to ne bo poškodovalo kože, vseeno pa boš čutila dotik, za katerega si rekla, da te pomirja. Če bi ti bilo rokavice neprijetno nositi, si lahko čez prste, s katerimi se praskaš, povezneš obliže, da si praskanje tako preprečiš.

Si že morda slišala za “fidget jewellery”? To je nakit, ki ima vgrajene neke elemente, s katerimi se lahko zamotiš. To je zelo nemoteče za okolico, v primerjavi npr. s trganjem papirja. Bi rada, da ti kaj več predstavim o tem?

Si piševa,

Sara Holjević, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Živjo,

super slišati, da so se rokavice že nekoliko obnesle. Morda lahko vseeno poskusiš še kdaj občasno z rokavicami. 

Glede nakita pa me veseli, da je to nekaj, kar bi se skladalo tudi sicer s tabo - rekla si, da nakit tako ali tako že nosiš, torej bo tole samo ena dobra nadgradnja zate. Sicer je velika večina še vedno zaenkrat dosegljiva na spletu. Spodaj ti prilagam nekaj povezav, ki sem jih našla in za katere menim, da bi lahko bili primerni zate:

povezava 1; tile so sicer malo bolj živih barv, ampak imajo zelo raznolike teksture. Bi morda bilo zanimivo poskusiti, da vidiš, katera tekstura ti na dotik najbolj odgovarja.

povezava 2

povezava 3

povezava 4; tukaj je tudi nekaj več različic - vrtljive kroglice ali pa vrteče oblike.

povezava 5; na tej povezavi pa najdeš še eno verzijo prstanov, in sicer takšne, kjer se lahko vrti cel prstan.

Zgoraj sem ti dala povezave za prstane, ampak razišči malce še sama, saj imaš veliko različic tudi v obliki raznih zapestnic ali verižic.

Kar se pa tiče tvojega vprašanja glede dermotilomanije, žal nisem usposobljena za to, da bi ti lahko potrdila kakršnokoli diagnozo. Znake, ki so prisotni pri tej bolezni, sicer opisuješ tudi ti, vendar ti bo več moral povedati osebni zdravnik, dermatolog ali klinični psiholog. Verjamem, da si želiš dobiti odgovore, da veš, s čim se soočaš, in si lahko samo predstavljam, v kakšni stiski si.

 

Upam, da se boš utegnila oglasiti jutri na mojem Chat terminu, da več spregovoriva o tem.

Sara Holjević, mag. psihologije