Depresija

Živijo, 

Vsak dan se moje počutje slabsa. Hočem prekriti svoje občutke tako da se smejem, zvečer se pa režem in vsaka rana je bolj globoka. Imam veliko misli o samomoru in kako ga bi izpeljala. O tem razmišljam ceu dan od kadar se zbudim dokler ne zaspim. Kdaj lahko razmisljam o čem drugem a zelo malokrat. Zato mi  je tudi šolsko delo zelo zelo tezko. Velikokrat čez dan se mi zgodi da se začnem zelo tresti in misli postanejo se hujše zaradi tega se pa velikokrat če sem sama zelo hudo urezem. Občasno v svoji glavi slišim neznane glesove ljudi ki mi govorijo naj se ubijem in da nisem nič vredna. Preveč glasov hkrati je in nemorem točno vseh določiti. V razredu me skoraj vsi ne marajo in govorijo da sem nesposobna in kdaj se mi posmehujejo zaradi sploh nevem česa,kar se bol poslabša moje počutje. Ko pridem domov se največkrat usedem u kot moje sobe in razmisljam kaj sem naredila narobe da sem si zaslužila vse to, zakaj sem vedno jaz vsega kriva, kako sem lahko tako velika napaka ki sploh nebi smela živeti. Nemorem več. Spim zelo malo že 2 tedna in ne želim jesti čeprav morem zaradi tablet ki sem jih dobila. Nikjer se ne počutim varno. Niti doma. Počutim se kot da bi vsak dan nekaj u meni umrlo in da hkrati ubija se mene. V tem času se pocutim kot da sem vse izgubila in sm za vse jaz kriva. Nič me več ne spravi v boljšo voljo. Nemorem več tako živeti in upati da se naslednji dan nebom zbudila. Utrujena sem od življenja. Nevem kako ravnati naprej. Kdaj imam občutek kot da nočem da se poboljša. Kot da je zdaj to za vedno. Sama si neznam in nemorem več pomagati.