Vprašanje:
depresija
Tema: Odnosi v družini, Samopoškodbe, Stres in anksioznost, Žalost in depresija
-
sp
spongebob
spongebob
Objavljeno: 21 apr. 2022 21:47
Že nekaj let, približno 5 imam težave s samopoškodovanjem. Najpogosteje se režem in to je postalo sploh v zadnjih mesecih še bolj pogosto kot po navadi. Sicer sem približno pol leta nazaj začela obiskovati psihiatra in sem bila diagnosticirana z depresijo in anksiozno motnjo ampak moji starši tega ne jemljejo resno. Ne razumeta me in ubistvu si z njima ne želim deliti ničesar, nimamo ravno dobrega odnosa, ne pogovarjamo se veliko... čeprav bi onedva trdila, da sta zelo dobra in dostopna starša, pa to sploh ni res. Ja, z njima se da pogovarjati a le ko sta res dobre volje, če je kaj čisto malo narobe je najbolje, da se umaknem v sobo če nočem jaz trpeti posledic, čeprav situacije nimajo nič z mano. Prejšnja leta sem se vedno rezala po bokih, tam kjer se niti v kratkih hlačah ne vidi, letos pa je vse postalo slabše in sem si porezala tudi trebuh, roke, prsi, preostali del nog....in me zelo skrbi, ker prihaja poletje. Nekako sem se sprijaznila, da bosta starša prej ali slej ugotovila, ker so brazgotine in rane zelo vidne, amapk ne vem kaj naj pričakujem kot njuno reakcijo. Zadnje kar hočem je, da se še onedva počutita slabo zaradi mene, strah me je ker si bosta verjetno mislila, da sem neumna... Mislim, da ne bosta razumela, nekako pa sem razmišljala, da bi jima povedala že prej, da potem to ne bi bil tak šok, samo zares ne vem, kako. Preveč strah me je sploh izgovoriti te besede na glas, sploh pa nočem, da se razjezita ker po navadi potem postaneta res nesramna... Verjetno mislita, da zdaj ko jemljem antidepresive nisem več depresivna in da je vse uredu, a ni res, samo zdi se mi, da sem postala še boljša v skrivanju svojih čustev, čeprav sem dejansko na robu tega da se samo ubijem, ker res ne morem več. Sploh pa se mi zdi da rezanje sploh ni več odvisno od tega, kako se počutim amapk je bolj navada, lahko se počutim v redu pa se porežem samo zato ker pač zakaj ne... Včasih sredi noči, ko poskušam zaspati začnem razmišljati o tem in potem se ne morem ustaviti, ne morem sploh nadzorovati svojih misli in potem se preprosto prerežem. Začelo se je pa vse s tem, da sem pred 5 leti začela imeti nekakšne panične napade, ko se nisem počutila resnično, kot da sem z neznanem prostoru in da ne vem kdo sem in da je vse nekaj kar vidim prvič, čeprav sem bila v svoji sobi... Ne vem če je to sploh smisleno amapk zato sem se porezala, da bi si dokazal, da sem resnična in je pomagalo. Od takrat naprej imam še kar takšne čudne misli, kot da ne obstajam, a me je strah to komurkoli omeniti, ker se mi zdi res neumno, kot da se vse samo zmišljujem. Kaj bi to lahko bilo? Ali se mi samo meša, saj ne vem več.
-
Uredništvo
Marjetka Gojkošek
Objavljeno: 22 apr. 2022 19:56
Odgovor svetovalke:
Lepo pozdravljena.
Hvala, da si se obrnila na nas in se nam zaupala.
Ne, ne meša se ti. Kot si omenila, si bila diagnosticirana z depresijo in anksiozno motnjo, kar je zate zelo velik zalogaj. Ponavadi traja kar nekaj časa, preden se stvari pozdravijo, še posebej, če obiskuješ samo psihiatra, psihologa pa ne.
Zelo mi je žal, da imaš občutek, da staršem ne moreš zaupati in da te ne bi jemali resno. Kot si sama ugotovila, bodo slej ko prej opazili, saj se ran po samopoškodovanju večinoma ne da prav uspešno skriti, vsaj poleti ne. Mogoče bi bilo res najboljše, da jim poveš, preden pride tako daleč, da sami ugotovijo. Jaz bi jim povedala na enak način, kot si sedaj meni: da se zelo trudiš, ampak da ne moreš več. Da imaš kljub antidepresivom težke misli, ki jih ne moreš kontrolirati, in da se kljub zdravilom režeš, kar kaže, da stiska in diagnozi še zdaleč nista predelani, saj si zanje dobila samo obliž (antidepresive), ne pa terapije (psihološke obravnave).
Ne poznam tvojih staršev, zato ne želim ugibati, kako bosta reagirala, si pa skoraj upam trditi, da ne bosta mislila, da si neumna. Gre namreč za zelo veliko stisko in resno težavo v vedenju kot način reševanja te stiske (samopoškodovanje, želja po smrti). Tega ne počnejo neumni, ampak ljudje z veliko bolečine in travme. Če se ti zdi, da te ne bosta razumela, je pozitivno to, da si sedaj polnoletna in lahko strokovno pomoč poiščeš brez njunega vedenja. Seveda mladostnike vedno spodbujamo, da se zaupajo svojim staršem, saj je nujno, da dobijo podporo in nekoga, ki jim v teh časih stoji ob strani, ampak v tvojem primeru, če misliš, da ne bi šlo… lahko vseeno poiščeš pomoč. Na voljo so naslednje možnosti:
- Brezplačne svetovalnice Centra za psihološko svetovanje Posvet - jih je več po Sloveniji, za obisk ne potrebuješ napotnice, sebi najbližjo pa najdeš na spletni strani www.posvet.org
- Šolska svetovalna služba ali pa da obiščeš svojega osebnega zdravnika, ki te napoti k psihologu. Ena izmed možnosti je tudi dežurna zdravniška služba v zdravstvenem domu; če si blizu Ljubljane, pa se lahko oglasiš kar na Psihiatrični kliniki, v Enoti za krizne intervencije na Zaloški
- Telefonske linije za mladostnike v stiski: TOM Telefon (116 111; 12h-20h vsak dan), Klic v duševni stiski (01 520 99 00; 19h – 7h vsak dan), Zaupni telefon Samarijan (116 123; 24h na dan).
Rada bi ti rekla še to, da mi je žal, da se tako počutiš in da upam, da boš čimprej našla pomoč, ki jo rabiš. Res ti toplo priporočam obisk psihologa, saj je nujno, da greš v obravnavo. Vedi tudi, da je samopoškodovanje nekaj, kar ima simptome odvisnosti in ga ni lahko kar tako prekiniti oz. se kar odločiti, da boš nehala. Kot praviš, misli ne moreš nadzorovati, kar pomeni, da rabiš neke strategije, ki ti bodo pri tem pomagale. Razumem, da te je strah komurkoli omeniti svoje težave in čudne misli, ampak je res pomembno, da najdeš strokovno pomoč in da te nekdo spremlja na poti premagovanja svoje stiske. Ne skrbi, več kot očitno je, da si tega ne izmišljuješ in v pravi obravnavi boš hitro videla, da te jemljejo resno, saj gre za veliko bolečino.
Upam, da v zgoraj napisanem najdeš pomoč zase.
Želim ti vse dobro, pa srečno!
Marjetka Gojkošek, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.