depresija

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

žal mi je, da se si se v uspešnem spopadanju z depresijo v zadnjih dneh znašla v stiski, v katerimi se spopadaš z izjemno močnimi samomorilnimi mislimi in željo po končanju življenja.

Štiri leta se že boriš z depresijo, pri tem si v zadnjem letu imela izkušnjo, da si se z njo uspešno spopadala in ti je šlo dobro. 

Sprašujem se, ker tega iz tvojega zapisa ne vem in nočem prehitro sklepati, postavljati zaključkov, kaj bi bili lahko vzroki, ki so vplivali na poslabšanje tvojega stanja. So to izpiti na fakulteti, ki so v polnem teku in predstavljajo vir stresa (se bom zmogla naučiti snov, bom opravila izpit, bom izpolnila pričakovanja do sebe, drugih), so to odnosi z vrstniki, morda partnerski odnos, odnos s starši in pa seveda ob vsem temu izpostavljen odnos do sebe (kako se cenim, kdaj se cenim, kako povratna informacija drugih vpliva na moj odnos, razumevanje do sebe...). Kaj od tega se rezultira v mislih, čustvih žalosti in jeze, obupa, morda tudi sramu, in izraženi nameri po zaključku. Te misli vodijo v samomorilni načrt, konkreten dan, uro, kraj, kdaj bi končala boleče obdobje?

Ob vsem tem dogajanju pa te sprašujem, zakaj bi bilo vredno živeti. Ko pogledaš nazaj in naprej in se ustaviš kjer si, bi lahko razmislili kaj ceniš pri sebi, izkušenje, prijetne dogodke z drugimi, reševanje problemov, ki si jih razrešila, poiskala pomoč, kaj vse te še čaka prijetnega - najprej je to vsak dan, ki nam ponuja možnosti, da poskusimo, so to prijatelji, s katerimi bi se lahko družila, narava, dobra knjiga, izleti, morje, nasmeh pomembne osebe... Čeprav si zapisala, da si verjela, da bo bolje, ko končaš osnovno šolo, srednjo šolo, faks in da je še vedno slabše. Ali to v celoti drži, je temu res tako? Se lahko spomniva trenutkov, dogodkov, ko ti je bilo v teh okoljih dobro? Ko si sebi dokazala, da zmoreš in si zmogla in si zdaj tu, v spletni svetovalnici, tudi z željo po pomoči. 

Vabim te, da o svojem razpoloženju in bolečini poročaš svojemu psihologu, psihiatru. Pomembno je, da si dovoliš zase prostor, kjer ti bodo strokovnjaki prisluhnili in ti pomagali. Ob tem te vabim, da v okviru fakultete, ki jo obiskuješ  (vsaj tako sklepam iz zapisa) obiščeš psihosocialno svetovalnico, ki je namenjena študentom in študentkam, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo pomoč, svetovanje. Poleg tega pa te usmerjam tudi k razmisleku - je prijatelj, prijateljica, starši, sorodnik, trener - lahko moja upora in zaupanja vredna oseba, s katerim je pogovor lahko razbremenjujoč, podporen? Ob tem pa ti prilagam še naslove, kjer ti lahko pomagajo Poišči pomoč | #to sem jaz.

Izpostavila bi TOM telefon in POSVET, pa tudi chat svetovalnico To sem jaz. 

Spomniti pa te želim, da na portalu To sem jaz najdeš kar nekaj zvočnih posnetkov za samopomoč - Samopodoba, čustva in psihične stiske | #to sem jaz. Tudi v smeri podpore z gibanjem, dovolj spanja, vzdrževanju higiene... Vabim te v njihovo poslušanje in uporabo, poskusi. 

Čakam na tvoj odziv in te vabim, da do tvojega naslednjega zapisa ostaneva zavezani življenju.

Objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja