Depresija

Stara sem 11 let in sem že od tretjega leta kolesarim.ko sem se v prvem razredu začela tekmovati je bil oče zelo ponosen ker smo na tekmovanju bile samo 3 tekmovalke in vedno sem se dobro uvrstila .zdaj sem stara 11let in oče pravi da sem iz leta v leto slabša .Vsakič ko pridemo iz kolesarskega izleta me nadere in temo ponavlja še cel dan. Mama me razume in mi skuša pomagati a na žalost ne gre.Razmišljala sem kaj naj naredim in ena od idej je bila da zaključim svojo kolesarsko karijero.Res nevem kaj naj naredim in nimam nikogar s katerim se lahko o tem pogovorim.V šoli nimam prijateljev ker me vsi zafrkavajo da kolesarjenje ni za dekleta itd.Iskreno bi prosila za kakšen nasvet

Hvala

Moram priznati, da se me je tvoja izpoved močno "dotaknila", kot se reče. 

Najprej, ni res, da kolesarjenje ni tudi za dekleta. Seveda je, je pa res, da jih je v tem športu manj kot fantov. Tako, da tem svojim sošolcem reči, naj si razširijo svojo splošno izobrazbo, preden te prično kritizirati. 

Pa tudi tvoj oče naj da v nižjo predstavo. Kaj si sploh želi? Kaj je naredil, čisto konkretno, da bi bila boljša. Kritizirati je najlažje,  naj se sam udeleži kakšnega kolesarskega tekmovanja, če bo prišel do cilja zadnji, bo to zanj uspeh. Če ne boi odnehal že nekje na sredini poti.

Če dovoliš, sem kar nekaj let starejši od tebe, zato bi ti svetoval, tako iz mojih življenskih izkušenj. 

Kolesarjenje je zdravo za telo, ostani prijateljica s kolesom. Samo to in nič več, če si ne želiš in nimaš volje za kolesarsko tekmovanje. To povej doma, marsikateri starš je naredil pri svojem otroku ogromno škodo, ker je iz otroka hotel narediti svetovno znanega športnika. Če otrok noče pač noče. Četudi si stara 11 let je tvoja pravica, da poveš kaj si želiš oziroma česa si ne želiš. Oče pa je dolžan to tvojo voljo spoštovati. Skrajno sebično je namreč, če se oče nekje hvali na tvoj račun. Četudi gre to na račun tvojega, pogojno rečeno, zdravja. 

Vsaka trdno zgrajena kariera zahteva svoj trud. In za to so potrebni vzponi in padci. Mogoče imam kakšen koristen nasvet zate.

Prvo pa se zavedaj, da če ti ne uspeva v karieri to ne pomeni, da si v depresiji.

Vem kako ti je in te razumem. Mene sploh nikoli niso starši podpirali pri jahanju. (vem da ni isto ampak lahko ti probam pomagat)

Torej. Tudi če kolesariš od otroštva, to ne pomeni, da imaš trdno zgrajeno kariero. Trenutno si v fazi, ko ti ne gre najbolje. Za to bo potrebno veliko truda, če ti je to res pri srcu. Potrebno bo tudi veliko fizičnih va, kar pa ne pomeni vaje doma, ampak vaje ki so priporočene.

1. Dovolj pi, jej dovolj hrane (zelenjave, sadja, vlaknin uglavnm). Pojej kolikor rabiš, ampak to naj ne bo mastna hrana.

2. začni telovadit, zjutraj in zvečer. Lahko si naložiš kakšno aplikacijo ki te vodi do željene postave.

3. Tudi med učenjem lahko delaš vaje za svoje telo (npr. eni držijo plank med tem ko ponavljajo snov, drugi se sprehajajo...)

4. V prostem času pojdi kolesarit za prosti čas, tam ko te veseli. Tako se boš spomnila, da te kolesarjenje veseli in boš lažje delala za to. To te bo motiviralo.

5. si še mlada in imaš celo pot pred sabo. Začni odkrivat nove stvari. Tako boš bila še bolj vesela ko ne boš na kolesu, saj se boš zavedala da je tvoj čas z kolesom dragocen.

6. Zaupaj vase.

7. Podpiram te.

8. sporoči če ti je kakšen moj nasvet kaj pomagal in kako ti re.

9. seveda pa se ne vdaj, če ti ati ni v podporo. Isto je pri meni. A čez čas dojameš, da stem rataš močnejša oseba.

Srečno