Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

depresija

Tema: Jaz na spletu, Nasilje, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Odnosi v družini, Samomor, Žalost in depresija

  • Na

    NastjaS

    NastjaS

    Objavljeno: 22 okt. 2023 11:56

    Lep pozdrav!

    Sem punca in stara sem 14 let.

    No naj začnem,zdaj ko pomislim v preteklost kdaj se je depresija začela pomislim na 5.razred tam se še ni začela ampak me je večina razreda ignoriralo kar sploh nisem opazila

    V 6.razredu pa se je vse začelo z mojo razredničarko saj je super ampak jo je motila samo ena stvar moje ocene.V tem razredu sem že kar malo obupala saj sem vedela da je težek razred in da ne bom naredila (ampak sem ga nakoncu naredila),zato so se moje ocene slabšale .Nekega dne sem ostala doma saj so tisti dan spraševli matematiko in ja likovno ter pisali smo zgodovino in je bilo za mene preveč stresa(sem oseba,ki se zelo sekiram za ocene in mnenje drugih ter sem zelo skrbna)moja razredničarka pa je učiteljica zgodovine in edtike in nas uči oba predmeta.Ko je videla da sem v šoli,kar med uro mi je rekla,da bom pisala test za zgodovino,saj sem znala zgodovino samo bala sem se,da mi ne bo šla(zgodovina pa je bil moj najljubši predmet).Po uri sma oddšle v njen kabinet kjer me je še začela spraševati o mojih ocenah začela sem se jokati,ker sem bila takrast res živčna povedala sem,da ima moj ati migrene in da jih imam jaz tudi,in zato se slabše učim.To seveda ni bila laž povedala sem po resnici a je vseeno šla klicat mojega atija,takrat sem vedela,das sem povedla resnico in da ne bo nič novega izvedel in bilo je tako.Rekla mi je da bom potem pisala drugi dan in res sem.Ko se je to pomirilo je imela moja prijateljica rojsni dan in me je povabila tisti dan mi je rekla naj si naložim snpchat in jaz sem prvo vprašala če je nevaren kot tik tok,rekla je da ni,ampak moreš biti vseeno previden,rekla sem ji,da si ga bom naložila.Povedala sem ji mojo ime na snepchatu in me je dodala.Po parih dneh pa me je dala v grupo(skupino)našega razreda in takrat je začela ena prijateljica pisati,da to nisem jaz ,pisala je zelo grde komentarje o meni njhujše pa je bilo da sma s to punco ,ki je pisala grdo o meni bili skupaj v vrtecu in bila je zdraven ko sem rekla,da si bom naložila snapchat,res je bolelo delali so kr neke kvize :kdo je on ,kolk je star,pošli svojo fotografijo če si res ti...Enkrat ko so začeli spet pisati grdo o meni sem imela dovolj napisala sem,da so nori in kr nekaj grdih reči.In sem zapustila to grupo.Bila pa sem res jezna na mojo prijateljico,ki je imela takrat rojsni dan in ki me je tudi dala v to grupo.Zarazdi tega sem se z nekaterimi nehala pogovarjati,začela sem se oblačiti bolj črno,bila sem bolj razdražljiva in postala sem bolj zaprta oseba,nekateri so me imeli za duha saj so me ignorirali.

    7.razred takrat je bilo kar težko saj je moj ati šel v bolnico ,pa ne v tisto normalno bolnico ampak v Vojnik.Takrat mi je mami rekla,da je šel v bolnico zaradi tablet za glavo ker jih je velikokrat jedel in lahko bi rekla,da zaradi tablet je bil nekako zdrogiran,mami se je veliko drla na mojo sestro saj je zelo trmasta,v tistih trenutkih me je začela kar glava boleti.Moje ocene so se malo popravile ampak mi je ati pomagal angleščino in takrat je moja angleščina kar se poslabšala.Moje stanje pa ostalo isto skozi sem se oblačila črno nisem se več najbolj smejala.Ko sta bila še 2 meseca do poletnih počitnic je mojo sestro bolel trebuh in ker je bila težava resna je odšla v bolnico moja mami je šla z njo.Končno je bilo malo mira ampak ko sem izvedela tisti dan sem imela nekakšno alergijo zato sem po pouku z mojo najboljšo prijatelijo čakala pred šolo.Ko sem poklicala če mami pride po mene je rekla,da gre moja sestra v bolnico in ni mi povedala zakaj in zato je bilo bolj stresno.Bilo je malo grozno saj sem bil sama z atijem cel tedenon pa ni znal skoraj nič postoriti po hiši(jaz pa sem se mogla učiti),jaz pa samo nisem znala dati prati cote .Naslednji dan,ko se je moja situacija slabšala je moja najboljša prijateljica,ki je vedela zato in mi rekla naj grem povedati razredničarki,povedela sem ji in bilo je malo boljše.A vsak dan sem v sebi čutila praznino kot jo zdaj, v sobi imam žepni nožek(ker ga imam za skavte)enkrat sem ga dala ven in si mislila vse imam in družina se kr nekaj prepira hotela sem narediti samomor a sem se spovnila na moji najboljši prijateljici,ki sta mi vedno stale ob strani ter mami kakršnja je včasih ko se ne jezi in mi hoče dobro.Zato nisem naredila tega.

    8.razred se je začel kar lepo moje ocene so zelo npredovale,dobila sem 5 pri slovenščini,ki mi sploh ni dobro šla in tudi angleščina.Velik korak sem naredila a se še vedno depresivna a me najbolj jezi,da sem kr naenkrat ko je sestra prišla iz bolnice sem se začela smejati,tudi če je bil dogodek čuden,žalosten...To me je najbolj jezilo in me še tudi zdaj.In moja najboljša prijateljica 1 (ki je rekla naj gremo povedati razredničarki za tisto situacijo)se je kr naenkrat začela družit z drugo osebo.Obedve sta zelo tečne skupi včasih ko se pogovarjam z njo kr pride ona in vse pokvari,velikokrat sili v njo zato sem ljubusumna in moja najboljša prijateljica 2 tudi,včasih me ignorira in ni lepo včasih se norčuje,da sem depresivna a tudi ona je malo,ker včasih rece:alo ka se grema vrečt s strehe,alo kk bi midve umrle...Enkrat pa,ko nevem kaj sma se pogovarjali mi reče:Alo sam ne umret še in jaz pa ji jezno rečem:ZAKAJ NE SAJ JAZ NIMAM NIČ OD TEGA SVETA,samo molčala je saj ni vedela kako se naj reši iz tega.Je dobra prijateljica,zna poslušatvednar včasih jegrozno z njo.

     

    Hvala ker sem lahko napisala mojo zgodbo o depresiji,res mi je malo boljše.

    In kako se naj izvlečem iz depresije,ker vsi ko me poznaj vedo da nisem več to jaz

    Kako naj rešim,da me ne bojo ignorirali?

    Kakon naj dobim najboljšno prijateljico nazaj?

    In vesela bi bila tudi kakšnega predloga.

  • Uredništvo

    Urška Pisar

    Objavljeno: 26 okt. 2023 17:18

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljeno dekle,

    najprej hvala, da si tako iskreno delila svoje doživljanje.

    Pišeš o stiskah, ki si jih doživljala skozi ta osnovnošolska leta – o težavah z učenjem zaradi migren, o tem, kako si bila deležna psihičnega nasilja s strani sošolcev in prijateljev, o odhodu očeta v psihiatrično bolnišnico, nenadnem odhodu sestre in mame v bolnišnico, odgovornosti, ki je padla nate ko sta bila v tem času z očetom sama ter o težavah v prijateljskih odnosih. Verjamem, da si se ob vsem tem dogajanju počutila žalostno, obupano, jezno in zaskrbljeno.

    Najprej si izpostavila skrbi, ki so se ti pojavljale zaradi slabšega učnega uspeha. Omenila si, da si imela v tistem času težave z migrenami. Povsem razumljivo je, da si se zaradi tega težje učila in da se je to poznalo pri tvojem uspehu. Dobro je, da si to izpostavila razredničarki in sta se lahko glede ocenjevanja pogovorili. Verjamem, da si ob vseh preverjanjih ki ste jih imeli takrat, doživljala veliko stresa, saj si želela pokazati znanje. Verjamem tudi, da se včasih zdi bolje, da se določenim situacijam, ki so nam stresne, izognemo. Na žalost pa ta strategija pogosto ni najbolj učinkovita – ker se s problemom ne soočimo temveč soočanje z njim premaknemo na drug čas. Morda se zdi, da bo drugič lažje, pa je v resnici pogosto ravno nasprotno. Zato se mi zdi pomembno, da se obveznostim v šoli ne izogibamo, temveč se z njimi soočimo. V primeru, da nisi imela dovolj časa za učenje zaradi težav z glavoboli, bi lahko to iskreno povedala tudi učiteljici. V kolikor pa je bil razlog za to, da si ostala doma v čem drugem, pa je smiselno da razmisliš, kako bi se lahko v prihodnje bolje spoprijela s stresom.

    Omenila si tudi kar nekaj neprijetnih izkušenj z vrstniki. Žal mi je, da si bila deležna medvrstniškega nasilja. Predstavljam si, da si se ob branju vseh teh neprimernih komentarjev počutila žalostno, razočarano, zavrnjeno in hkrati tudi jezno. Takrat si začela tudi opažati, da si bila bolj razdražljiva in da si se začela umikati vase. Naj omenim, da je takšno vedenje, kot so ga pokazali tvoji sošolci in prijateljice, nesprejemljivo. V odnosu s prijateljicami lahko tudi na iskren in spoštljiv način izraziš, kako si se ob tem počutila. Lahko prijateljice tudi vprašaš, kako bi se počutile one, če bi bile v tvoji situaciji. To velja tudi za ignoriranje in norčevanje, ki si ga deležna s strani prijateljice. Glede na tvoje zapise si predstavljam, da se ta prijateljica sploh ne zaveda teže svojih besed – da določene stvari pove, ker se ji zdi smešno ali pa »kul«. Na žalost pa ne razmišlja, da se ti ob vsem tem počutiš povsem drugače. Da te njene besede in dejanja prizadanejo.

    Pisali si tudi o družinskem dogajanju, ki je bilo zate stresno. Predstavljam si, da si se ob sestrinem odhodu v bolnišnico počutila prestrašeno in zbegano. Verjamem, da je bila tvoja mama v skrbeh in stiski, vendar bi bilo dobro, da bi te obvestila o tem, kar se je dogajalo. Razumljivo je, da te je vso to dogajanje še dodatno obremenilo. Konec koncev si se počutila odgovorno za vaš dom in si morala prevzeti veliko skrbi – ne glede na to, da si bila še samo otrok.

    Med vrstnicami si izpostavila, da si že razmišljala o tem, da bi naredila samomor. Takrat si sicer pomislila na svoji prijateljici ter mamo. Veseli me, da imaš ob sebi ljudi, ki ti pomenijo veliko in na katere se lahko zaneseš. Dobro je, da se tega zavedaš in imaš pripravljen načrt, na koga se lahko obrneš v primeru stiske. Ker pa tudi sama izpostavljaš, da si bolj razdražljiva, da čutiš v sebi praznino in žalost, bi te želela spodbuditi, da si čimprej najdeš strokovno pomoč. Obrneš se lahko na kakšen Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki se nahaja v tvoji bližini, na Zdravstveni dom, kjer imajo zaposlene (klinične) psihologe ali pa za začetek na šolsko svetovalno delavko, ki ti bo zagotovo znala pomagati pri iskanju ustrezne pomoči. Več virov pomoči imaš na naslednji strani: https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/. Spodbujam te, da si najdeš ustrezno podporo in strokovnjaka, ki ti bo pomagal pri iskanju strategij za spoprijemanje s težavami, ki jih opisuješ. Naj povem, da si vredna življenja in da resnično upam, da najdeš strokovnjaka, ki bo razumel tvojo stisko in ti bo pomagal pri njenem obvladovanju.

    V kolikor bi pri iskanju pomoči potrebovala še kakšno usmeritev pa nam lahko ponovno pišeš.

    Lepo te pozdravljam in ti želim vse dobro,

    Urška Pisar, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje