Depresija

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.  

Praviš, da te je smrt domačega ljubljenčka zelo prizadela, predvsem si z njim izgubila zaupnika, ki si mu zmogla vse povedati in si olajšati dušo vsakodnevnih bremen. Izguba nekoga, na katerega smo navezani (to je lahko žival ravno toliko kot človek), je vedno zelo stresen dogodek, ki terja svoj čas. Žalovanje ima stopnje, skozi katere moramo iti, da lahko odžalujemo in gremo naprej. Stopnja žalosti ali depresije naj bi bila četrta izmed petih stopenj žalovanja, ko se nam zdi, da nas kar vse boli od žalosti, lahko imamo težave z vstajanjem, z opravljanjem vsakodnevnih nalog, nič se nam ne zdi dovolj pomembno, da bi se aktivirali, ne vidimo upanja, da bo kdaj bolje ... Ta faza lahko traja dlje časa in je normalen del procesa žalovanja.

Prav je, da si dovoliš jokati, super je, če lahko o tem, kako ti je hudo, komu poveš. Če te bodo zavrnili z besedami v smislu, ''Ah saj je samo žival, preboli že'', imaš vso pravico izraziti svojo navezanost na muca, povedati, da je tebi res veliko pomenil in da je bil na nek način tvoj 'družabnik v dobrem in zlem'. Pomagajo kakšni obredi, recimo, da mu na grob, če ste ga pokopali na vrtu, recimo, posadiš kakšno čebulico, ki bo spomladi vzcvetela, ali pa to narediš na mestu, kjer sta sedela, kamor sta hodila ... Lahko mu napišeš pisemce o tem, da ga pogrešaš, mu napišeš, koliko ti je pomenil. To mu lahko 'poveš' tudi med sedenjem na klopci, kamor sta hodila - ne boj se, da te kdo imel za čudno, če se boš pogovarjala sama s sabo ali če se boš ob tem razjokala - vse to je proces žalovanja, ki nam pomaga. Če imaš kakšno njegovo sliko, se lahko pogovarjaš z njo, na glas ali v mislih. Na ta način boš še vedno lahko ubesedila in dala ven svoja neprijetna čustva.

Super bi bilo, če bi zbrala pogum in o svojih čustvih povedala tudi komu, ki mu zaupaš - mami, očetu, sorojencu, prijatelju, učitelju, ... Tako kot nihče ne more nadomestiti izgubljene ljubljene osebe, tudi živali, na katero smo bili navezani, ne more nadomestiti druga žival. Lahko pa družba druge živali sčasoma postane naša nova opora, nov izvor moči in veselja. Zato, ko boš odžalovala smrt svojega ljubljenega mačka, lahko daš možnost kakšni novi kosmati kepi (ali osebi, nikoli se ne ve ;) ), da postane tvoja zaupna družba. Želim ti, da uspešno prebrodiš to obdobje in ti od muca na koncu ostanejo predvsem prijetni, topli spomini, z zavedanjem, da je smrt del življenja, ki se ji ne more nihče izogniti.  

Drži se, objem. 

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja