Delovanje csd

Odgovor svetovalca:

Drago dekle!

 Za odgovore na tvoja vprašanja sem zaprosil dolgoletno strokovno delavko Centra za socialno delo Celje mag Nado Caharijaz Ferme, univ. dipl. pravnico, ki je rada pomagala in pripravila naslednji odgovor:

1. CSD mora najprej izvedeti, da so v neki družini »neustrezne razmere«, kot jih sama poimenuješ, skratka, da skrb staršev za otroka ni ustrezna. To prijavo lahko dobi bodisi iz šole, vrtca, ki ga otrok obiskuje ali s strani sosedov, zdravnika, ki pri pregledu ugotovi nepravilnosti, s strani policije, ki je posredovala … Nato se opravi pogovor s starši, otrokom, lahko tudi s kom drugim, če oceni, da bi znal o zadevi kaj povedati, kar je za ugotovitev dejanskega stanja pomembno. V samem postopku ugotavljanja dejanskega stanja lahko CSD opravi tudi druga potrebna dejanja, tudi obisk na domu, kot je bilo zastavljeno vprašanje.
   
   
2. CSD mora odreagirati na vsako prijavo domnevnega neustreznega ravnanja staršev ali drugih oseb z otrokom. V postopku naredi oceno ogroženosti, v kateri ugotovi ali je otrok ogrožen in za kakšno stopnjo ogroženosti gre. Od tega je tudi odvisno nadaljnje postopanje CSD.
   
   
3. Postopek lahko traja različno dolgo, odvisno od tega, koliko dokazov je takoj na voljo, sicer je potrebno pridobiti poročila od različnih institucij kot npr. iz vrtca, šole, od zdravnika …
   
   
4. Če se ugotovi, da je otrokovo življenje in zdravje doma ogroženo, potem lahko CSD otroka takoj odvzame staršem (nujni odvzem) in ga namesti v varno okolje, to je običajno v krizni center za otroke, na sodišče pa poda predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka in namestitvi v varno okolje. V kriznem centru je otrok običajno toliko časa, da se najde ustrezno namestitev (rejnika ali zavod. Rejnik je lahko tudi sorodnik. Sorodnik je lahko tudi skrbnik.)
   Če je ogroženost sicer visoka, vendar pa ne tako, da bi bilo potrebno otroka nemudoma namestiti v vzgojni zavod (npr. zaradi otrokovih vedenjskih težav) ali v rejniško družino, poda CSD na sodišče ustrezni predlog.
   
   
5. Govoriš o skrbništvu, vendar verjetno misliš skrbništvo v smislu, da se poskrbi za otroka. Skrbništvo se nad otrokom določi le takrat, kadar otrok nima staršev ali so ga starši zapustili in tudi opustili vso skrb nad otrokom. To, kar pa te zanima, pa je verjetno to, da oseba prevzame celotno skrb nad mladoletno osebo oz. otrokom. Že v prejšnjem odgovoru sem omenila, da je lahko rejnik ali skrbnik (njuna razlika je med drugim tudi ta, da je delo rejnika plačano, delo skrbnika pa ne) tudi sorodnik. Rejnik mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejništva, sodišče pa lahko otroka namesti k sorodniku, ki še tega dovoljenja nima, če se ugotavlja, da je to v otrokovo korist in CSD poda takšno mnenje. Pogoji za rejnika so napisani v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (5. in 6.člen), za skrbnika pa v 241.členu Družinskega zakonika.

Iz Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti:

1. člen

(1) Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora:

• imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
• biti polnoletna.

(2) V izjemnih primerih, če se glede na vse okoliščine ugotovi, da je to nedvomno v otrokovo korist, lahko izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo od izobrazbe, kot je določena v prejšnjem odstavku.

1. člen

Rejnik ne more biti:

• oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb,
• oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta starševska skrb,
• oseba, ki ni poslovno sposobna,
• oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
• oseba, ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

Iz Družinskega zakonika:

1. člen

(pogoji za skrbnika)

Skrbnik ne more biti oseba:

• ki ji je odvzeta starševska skrb;
• ki ni poslovno sposobna;
• katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;
• ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju;
• katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju;
• od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.

Ja in še to: nikoli se ne more zgoditi, da za otroka nihče ne bi prevzel skrbi, bodisi kot rejnik ali skrbnik ali da se ga namesti v zavod. Država mora poskrbeti, da se za otroka, ki ne more živeti pri starših, ker je tam ogrožen, ustrezno poskrbi.

Gospe Nadi Caharijaz Ferme se zahvaljujem za njeno prijazno sodelovanje in pomoč.

Brane But, univ. dipl. psiholog