darovano

v tujini so ponekod dali v zakon, da ima oseba spočeta z darovano spolno celico pravico izvedeti kdo je darovalec celice, ker da je dnk pač pomemben za identiteto posameznika, četudi ima svoje starše najraje. Zakaj pri nas tega ni, ker smo še vedno tradicionalna država? 

V Sloveniji je po mojem zato, ker je ivf dovoljen samo heteroseksualnim parom in ima otrok spočet z darovan celico že mater in očeta in da se slučajno ne bi kdo spraševal se, ali je darovalec tudi starš, ker da ni. In v tem smislu, da je tradicionalno? V Avstraliji je sodišče odločilo, da je dnk pomemben del identitete (ker osebnostne lastnosti so tudi povezane z dnk) in da ima vsak otrok pravico izvedeti identiteto darovalca. In tudi, da se potem preko dnk lahko najde svoje biološke pol brate in sestre, za ja Da se pa darovalec odloči ali želi imeti stik s svojim biološkim otrokom ali pač ne. 

Pri nas so bile razprave, da zaradi takšnega strogega zakona se premalo ljudi odloči za darovanje, itd. Je pa tako, da če se ljudi pri nas spodbuja za darovanje (imeli so ideje, da bi za študente medicine naredili „obvezno“ darovanje, tako kot v tujini), imajo ljudje etične pomisleke, v smislu, naredil bom svojega biološkega otroka neki ženski in nimam pravice niti izvedeti identitete svojega biološkega otroka in zato ne želim darovati.  

v Avstraliji so dali to v zakon kot osnovne človekove pravice, da ima človek, če se za to odloči seveda, pravico poznati svoj dnk, ker da dnk je pomembe in identiteto svojih bioloških sorodnikov. Pri nas je to kaznivo dejanje, ker smo tradicionalna država in je pomembno, da imaš očeta in mater in dnk ni toliko pomemben? 

V uredništvu smo tvoje vprašanje prestavili v samostojno temo. Najdeš ga lahko tukaj.