Cutveno odstoten oce

Pozdravljeni,

Stara sem 25let in se zmeraj nevem kaj naj naredim z odnosom, ki ga (n)imava z ocetom. Na kratko: z ocetom sem zivela 11let in v teh 11letih je bil vsa leta totalno custveno odstoten.. Ziveli smo skupaj ampak cel cas sem imela obcutek kot da zivim brez oceta.. Ko sta se starsa locila sva z bratom k ocetu hodila le se med vikendi( ne vsak ker velikokrat ni imel casa za naju ali se mu preprosto ni dalo naju priti iskat) in kdaj med pocitncami in tudi po locitvi sem vecinoma casa bila sama ali z babi, oce se sezmeraj ni niti malo ukvarjal z menoj, niti centa ni dal zame uglavnem kratko in jedernato v zivljenju nisem imela obcutka kot da imam oceta kateremu je mar zame, me ima rad itd.. Ko sem bila v srednji soli so bila obdobja ko se je nekaj zacel truditi ampak kmalu je ze bil spet isti nazaj, najbolj me je prizadelo ko sem dopolnila 18let nisem se niti zakljucila s solo in je vlozil na socialni da ga morava z bratom prezivljati to me je tako razjezilo da sem za pol  leta prekinila vse stike z njim in v tem casu je umrla moja babi(njegova mami) in mi ni povedal cel teden kar mu tudi zamerim.. Sva z leti zgladila odnos ampak sezmeraj ni obcutka kakor da je moj oce, z leti sem se nauvila ziveti brez njega ib zdaj ko sem odrasla ga nerabim vec ampak njegova nova punca nas na vsak nacin hoce zblizati in je tezko ker verjetno ne ve kaksen je moj oce realno do naju z bratom.. Septembra zapuscam Slovenijo za vsaj 6mesecev in imam v glavi kaos ker nevem a naj se grem tudi od njega posloviti al ne, tezko mi je ker sta pri njemu tudi nasa 2 druzinska kuzka ki smo joh imeli z mami ko sta ze bila locena in joh je bil prpravljen vzeti ko sva se z mami morale seliti in nisva smele vzeti najinih kosmatinckov s seboj in me vedno zelo zacne bolet srce sam k pomislim da sem ju zapustila in ze zaradi njiju tezko pridem k ocetu na obisk in predvsem zaradi vseh travm in groznih spominov ki jih imam na to hiso.. po eni strani si zelo zelim imeti dobre odnose z njim, bit hci-oce ampak nevem kako naj pridem do tega ker verjetno njemu sploh ni do tega in sama nemorem spremeniti njegovih zelja,misli.. po drugi strani sem se pa v teh letih tako navadila biti brez njega da bi samo dokoncno prekinila stike ampak vedno ko pomislim na to me spet srce boli in se zjokam ker vseeno si zelim da bi spoznal nekoc svoje vnuke in ko pomislim da verjetno tudi nhenu ni bilo lahko v otrostvu in me samo stiska in bi samo objela v mometu ampak ob temu me spet spreleti groza ker iskreno sploh nevem ce sem ga kdaj v zivljenju objela.. oh nevem mesa se mi na momente