Čustveno prenajedanje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Najprej bi ti rada čestitala za pogum, da si se odprla glede svojih občutkov in težav. To je zelo pomemben korak naprej. Prenajedanje, zlasti čustveno, je pogosto način, kako se ljudje soočajo z močnimi občutki, kot so žalost, jeza ali stres. Toda to, kar doživljaš, je težko, in pomembno je, da si priznaš, da si vredna podpore in pomoči. Tukaj je nekaj korakov, ki ti lahko pomagajo:

Poišči pomoč strokovnjaka: Svetovalec ali terapevt ti lahko pomaga razumeti globlje vzroke tvojega prenajedanja in čustev ter skupaj zate razviti rešitve. To ni znak šibkosti, ampak način, da poskrbiš zase. Pomoč lahko poiščeš pri osebnem zdravniku, ki ti bo dal napotnico za psihologa ali pa obiščeš najbližji Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer te bodo sprejeli na pogovor in te po potrebi vključili v nadaljnjo obravnavo. 

Sprejemaj male korake: Ni ti treba spremeniti vsega naenkrat. Poskusi voditi dnevnik svojih občutkov ali raziskovati dejavnosti, ki te veselijo in ti prinašajo mir, kot so sprehodi, risanje, ples ali meditacija. Take aktivnosti si lahko zapišeš na list papirja ali na Notes aplikacijo na telefonu in se, kadar naslednjič občutiš močna negativna čustva, ustaviš, odpreš seznam in namesto iskanja podpore v hrani, podporo raje najdeš v kakšni drugi dejavnosti, ki ti prinese veselje. 

Osredotoči se na sebe, ne na svojo prehrano ali telo: Namesto da se obremenjuješ s tem, kako izgledaš, se osredotoči na to, kako se počutiš. Neguj svoje telo z nežnostjo in ga poskušaj videti kot del sebe, ki te podpira in spremlja. Tvoje telo je del tebe in prej ko ga boš sprejela, lažje ti bo. Skrbi zanj, saj imaš samo enega. Poskusi najti način, kako lahko poskrbiš za svoje občutke in za svoje telo, ne da bi se počutila krivo ali pod pritiskom.

Pogovarjaj se: Če imaš koga, ki mu zaupaš – prijatelja, družinskega člana ali učitelja – razloži, kako se počutiš. Podpora drugih ti lahko pomaga občutiti, da nisi sama. Prenajedanje in druge motnje prehranjevanja, ki so prisotne v manjši ali večji meri, nas velikokrat izolirajo od drugih ljudi, saj imamo občutek, da nas ne razumejo. Ne dovoli tvoji bolezni, da te odreže od ljudi, ki jih imaš rada. Poskusi jih spustiti k sebi in jim dovoliti, da te podprejo. 

Pomembno je vedeti, da to, kar doživljaš, ni tvoja krivda, in da obstaja pot naprej. Vzemi si čas, bodi potrpežljiva s sabo in poskušaj postopoma uvajati spremembe, ki te bodo podprle na tvoji poti. Zaslužiš si ljubezen in skrb – tako od sebe kot od drugih! Tu sem zate vedno, ko želiš govoriti. Ni ti treba vsega rešiti naenkrat in nerealno bi bilo to pričakovati od sebe.

Ajda Busija-Novak, mag. psihologije