custva

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Sandra, 

Slišim tvojo stisko, da bi rada obvladala svoje občutke in da si nebi vseh stvari tako jemala k srcu. Včasih je res naporno, če se na vse okoli nas odzivamo zelo čustveno, predvsem če so to neprijetna občutja žalosti, strahu, jeze, užaljenosti, sramu in podobno. 

Če te prav razumem, si želiš dobiti nadzor nad svojimi občutki, da te nebi vedno tako preplavila, imam prav?

Veš, čustva so ena čudovita in včasih kar malo skrivnostna stvar. Njihov čar je, da glede na situacijo nikoli niso vnaprej določena in da se v nas prebudijo kot odgovor ali kot sporočilo, kaj za nas trenutna situacija pomeni. Zato se mi zdi zelo dobro, da znaš prepoznati te občutke, saj tudi to tebi sporoča nekaj pomembnega. Morda da so bile prestopljene tvoje meje? Ali da se z nečim ne strinjaš in se ob tem počutiš nemočno? Da te je nekaj prizadelo? Da se ti kaj zdi krivično? 

Za to, da bi znali ustrezno reagirati v takšnih situacijah, je najbolj pomembno to, da te občutke najprej sprejmemo, jim verjamemo, jim damo prostor (jim dovolimo biti del nas) in poskušamo čim bolj razločit naše počutje – katera čustva so se vzbudila, v katerem trenutku, ob kom, kaj se dogaja z našim telesom, s čim te občutke povezujemo. Iz tvojega zapisa dobim občutek, da se večino tvojih čustev izrazi skozi jok. V resnici pa imamo ljudje zelo različne izraze za različne občutke. Na primer, kadar smo jezi, običajno ne jokamo. Ti jokaš, kadar si jezna? Kako to, da takrat ne izraziš svojega občutka raje z odločno besedo, s katero poveš, da ti nekaj ni prav? 

Če prav razumem tvojo željo pa je, da bi znala obvladati naslednji korak, da te ta čustva potem ne bi preplavila ali spravila v jok. Za obvladanje občutkov se mi zdi pomembno to, da jih znamo ubesedit. Čeprav se lahko to sliši zelo banalno, nam ubeseditev čustev pomaga pri tem, da se umirimo in nam pusti občutek, da smo odložili neko težo. Potem tudi lažje razmislimo, na kakšen način bi radi odreagirali. Na primer: »Počutim se užaljeno, ker ...« Kadar le lahko, je dobro, da to svoje doživljanje ubesedimo ob drugi osebi, ki nam bo lahko pomagala, da na svoje doživljanje pogledamo še iz kakšnega drugega zornega kota, na katerega sami v stiski niti ne moremo pomisliti.

Kot drugo pa menim, da je dobro tudi, da razmisliš o situacijah, ki so se ti zgodile in si se ob njih počutila užaljeno, žalostno ( si jokala) ipd. S tem boš morda lahko spoznala sprožilce določenih čustev in se boš lahko nanje tudi pripravila. 

Želim ti zanimivo potovanje raziskovanja lastnih občutkov in ti želim prijetno poletje.

Eva Žukovec, bak. psihoterapevtske znanosti, SFU Ljubljana in dipl. socialna delavka (UN)