Cudno

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Kiki,

najprej hvala, da si se obrnila na svetovalnico in si delila svoje doživljanje.

Pišeš, da se ne počutiš varno, saj imaš vedno občutek, da ti bo kdo naredil kaj slabega. Opažaš, da v takšnih trenutkih težje dihaš in imaš čuden občutek v grlu. Verjamem, da ti takšni občutki še dodatno vzbujajo strah, saj nisi prepričana zakaj se ti to dogaja in da si ves čas napeta, saj ne veš kaj pričakovati. Predstavljam si lahko, da je to zate naporno, saj terja veliko tvoje energije.

Težko dihanje, cmok v grlu in tudi druge spremembe (npr. pospešeno bitje srca, povečano potenje ...) so povsem razumljivo povezane z doživljanjem neke situacije kot nevarne. Gre pravzaprav za aktivacijo našega živčnega sistema, ki nam bi pomagal, da bi lahko ubežali nevarni situaciji, v kolikor bi se ta res pojavila. Takšni vzorci doživljanja pa so lahko prisotni tudi v povsem vsakodnevnih situacijah, kjer nevarnost ni "resnična" (zasledimo jih lahko npr. pred testom, pomembnim nastopom, če smo v gneči ljudi itd.). "Resnična" pa zato, ker se nam v tistem trenutku zdi situacija ogrožajoča, čeprav iz objektivnega zornega kota običajno ni. 

Tudi v tvojem primeru bi lahko našli podoben vzorec. Tvoj strah pred tem, da bi ti kdo kaj naredil je resničen, ker ga doživljaš ti in se z njim spoprijemaš. Kljub vsemu pa lahko skušaš razmisliti kaj se je zgodilo v večini primerov, ko te je bilo strah - je obstajala dejanska nevarnost, da ti je kdo kaj naredil ali je na koncu ostal samo strah in ti ni nihče skušal škodovati? Kaj si naredila potem, ko te je bilo strah oz. kakšno vedenje je sledilo tvojim mislim in občutkom? Je morda tvoje vedenje samo še dodatno okrepilo tvoje misli in občutke? Verjamem, da se ti zdijo zapisana vprašanja kompleksna, zato ti priporočam, da se skušaš obrniti še na šolsko svetovalno službo ali pa kakšnega psihologa v bližini. Za tvoje misli, občutke in vedenja lahko namreč najdeš strategije, ki ti bodo pomagale, da se boš lažje spoprijemala z vsem kar doživljaš. 

Sicer pa lahko do prvega srečanja s svetovalno delavko ali psihologinjo, skušaš sama na različne načine preusmeriti svoje misli drugam ali izvedeš kakšno vajo, ki ti bo pomagala da se sprostiš. Prilagam ti povezavo, kjer imaš zapisane različne tehnike za preusmerjanje misli, prav tako imaš priložene posnetke, ki ti lahko pomagajo pri sproščanju: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/tehnike-preusmerjanja-misli/.

Lepo te pozdravljam in ti želim vse dobro.

Urška Pisar, mag. psihologije