Čudna

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

me zelo veseli, da si z branjem bogatiš notranji svet, si krepiš besedni zaklad, širiš splošno razgledanost, izboljšuješ spomin in še in še. Mene branje sprošča. Mi omogoča živeti še »druga življenja« in mi omogoča pobeg od vsakodnevnih zagat. Branje mi omogoča zavedanje o bistvenem pomenu meni najbolj samoumevnih pravic in dobrin (recimo svoboda gibanja, govora, pitna voda, ipd.), ki pa vsekakor niso samoumevna. In prav zato biti hvaležen. In biti aktiven v ohranjanju. Branje name nasploh vpliva blagodejno, zdravilno.

Hkrati branje omogoča raziskovanje nam še neznanega, nepojasnjenega. Lahko vzpodbuja tudi razvoj veščin, ki jih želimo osvojiti. V tvojem primeru recimo krepitev socialnih veščin, veščin razreševanja konfliktnih situacij ali »kako na prijazen način reči NE« (in podobno). Torej moj prvi predlog je, da izkoristiš ljubezen do branja in v knjižnici poiščeš gradivo na teme komunikacije. Tovrstnega gradiva je v knjižnici vsekakor veliko.

Morda boš našla idejo tudi na portalu dobreknjige.si, kjer promovirajo dobro branje s priporočilno literaturo. Njegovo zanesljivost, nepristranskost in ažurnost zagotavljajo slovenske splošne knjižnice, v sodelovanju z literarnimi kritiki ter bralkami in bralci.

Drago dekle, nikakor nisi čudna. Slutim, da si nadpovprečno bistro dekle. In prav zato bi bilo nujno, da si postaviš višje izzive oziroma da ti učitelji dodelijo zahtevnejše naloge, projekte, seminarske naloge.  Skratka te postavijo pred izziv. Na nas lahko stresno namreč vplivajo tudi situacije, ki nas ne »dražijo«, »izzivajo« in nas potem vodijo v dolgčas. V zavedanje, da naši potenciali niso povsem izkoriščeni. Povej staršem, če učitelji še niso prepoznali, da potrebuješ zahtevnejše naloge. Naloge, ki te bodo vzpodbujale k dodatni aktivnosti, k raziskovanju, nadgrajevanju…. Pomembno je tudi, da pričneš razvijati delovne navade, torej, da z učnimi navadami osvajaš še »tisto nekaj več«. Če ne prej, boš lahko imela težave v srednji šoli, saj zgolj »poslušanje učiteljevega predavanja«, ne bo dovolj.

Razmisli, kaj je tisto, kar ti je pri ljudeh všeč in česa ne maraš. Ko se ljudje pogovarjamo, se pogovarjamo tudi sami s sabo. Prepoznavamo sebe, svoje odzivanje, ravnanje. Biti v kontaktu z nekom, je tudi biti v kontaktu s sabo. Kaj je tisto, kar nas vznemirja, katere vsebine pogovora nam ustrezajo, kateri pogovori nam predstavljajo »banalnosti« in podobno. V komunikaciji se učimo potrpežljivosti, strpnosti, postavljanje meja. Je pa vsekakor bistveno, KAKO izražamo svoje potrebe, KAKO postavljamo meje, KAKO usmerjamo pogovor, KAKO se »pogajamo« (torej, da dosežemo tisto, kar si želimo, a pazimo na to, da se tudi sogovornik počuti OK).

Nekatere šole vzpodbujajo strpno komunikacijo, tako da imajo projekte, vsebine, delavnice, kjer se učenci učijo socialnih veščin, ustreznega izražanja svojih potreb, želja, interesov.

Pomembno je, da smo v komunikaciji pristni, da se naučimo  sogovornika poslušati, slišati tudi neizrečeno. Pomembno je, da sogovornika gledamo v oči, mu pokažemo, da nam je zanj mar. Koga vidiš, ko nekoga od blizu gledaš v oči? (Poskusi vajo doma s kom bližnjim). Vidiš sebe!

V »stiku« se naučimo ljudi razumeti, četudi se z njimi ne strinjamo. Hkrati se učimo, da če se nekdo z našim mnenjem ne strinja, ne pomeni, da nas kot osebo zavrača (in obratno, če se nekdo z našim mnenjem ne strinja, ne pomeni, da nas kot osebo zavrača).

Pomembno je, da se jasno izražamo, da smo konkretni (»Jaz menim, da bi bilo nujno…« je veliko bolje kot »Govori se, da bi bilo nujno…«). Na tak način tudi z besedami prevzemamo odgovornost za lastne ideje, vedenja, pobude. Če se z nekom ne strinjamo, je recimo bolje, če zmoremo tudi pohvaliti in ne samo grajati, negirati.

Predlagam, da o komunikaciji pobrskaš tudi na naši spletni strani pod članki https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=20

In še zadnje, a bistveno: ponavljam, da nikakor nisi čudna. Si čudovita, razmišljujoča oseba, ki je vsekakor enkratna. Ki zmore oblikovati bogat notranji svet. Ki goji razmišljujoč in iskriv pogled na svet. Tudi odrasli se še vedno učimo veščin ustrezne komunikacije, reševanja konfliktov in za vsakega je nujno, da krepi veščine komunikacije. Četudi je (od)rasel. Da bo svet bolj barvit in strpen.

----

Priporočam v branje tudi meni osebno izjemno knjigo dom Čudo, avtorice R.J. Palacio (v odličnem prevodu Boštjana Gorenca).

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja