Črne misli

Pišem ker opažam, da se mi občasno pojavijo čudne misli. Ko se spusti noč mi možgani nekako drugače začnejo delat. Dobim destruktivne želje kot so klanje in požiganje. Všeč mi je če imam nad nekom totalni nadzor. Pač drugač sem karizmatična in zelo urejena oseba. Ta totalni nadzor bi se izrazil da bi se znesel nad nekom. Spomnim se kako sem užival v lovu na živali ki sem jih tudi nekako spravil pod popolno kontrolo ko ni nihče gledal:) Pač moment od ljubezni ki postane obsedenost da potem bitje zakolješ. Sicer pa nimam nobene kriminalne preteklosti, odraščal sem brez nasilja (pa vendar sem si občasno kako žival malo "privoščil"). Sem preživel nekaj jokavih tednov na zaprti psihiatriji. Sicer jemljem Brintellix da mi simptome izboljša. Če pozabim vzeti spet postanem jezen. S psihoterapevtko delava na tem da se odprem svetu. Zdaj postaja bolje ker sem manj divji. Kakšen je vaš nasvet glede farmakoterapije?

Pozdravljen,
take čudne misli so nevarne, če se ti ne bi zdele čudne. Drugače rečeno, dokler jih sam zaznaš kot čudne, ni prevelike nevarnosti, da jih ne bi realiziral. Dobro skrbiš zase - in za druge - glede na to, da si si poiskal pomoč in podporo pri psihoterapevtki. Tvoja dolžnost in odgovornost civiliziranega zdravega človeka je, da ne spravljaš sebe in drugih v nevarnost ali nevaren položaj. Enako - ali pa še bolj - velja tudi za živali; praviš da si pri sebi opazil, da te privlači nadzor nad živalmi. Če boš kdaj preučeval morilce, sociopate, psihopate in jih poskušal razumeti, boš spoznal, da jih v večini primerov povezuje nebrzdana sla po izživljanju nad nemočnimi živalicami, postopoma pa zaradi vse večjega apetita preidejo na vedno večjo žrtev, ženske, moške, otroke - obnašanje in ravnanje je povezano z njihovimi genetskimi predispozicijami in vlogi staršev in okolja med njihovim odraščanjem.

Ta komentar naj ne služi kot grožnja, ampak naj bo v poduk, kaj se lahko zgodi, kadar taka posebna oseba ne zna ali ne želi brzdati vsake svoje čudne misli. Bodisi boš odmislil take ideje, jih zamenjal z bolj koristnimi razmišljanji in dejavnostmi, ali pa boš preusmeril energijo drugam, kjer ne boš mogel škoditi ne sebi ne drugim (dejavnost, hobi, šport). Še najbolj ti želim, da odkriješ nezadržno ljubezen do kakšne domače živali, ali pa spoznaš pravo osebo, ki ti bo spremenila razmišljanje. Ljudje ste biološki stroji, ki pravzaprav ne znajo brezhibno upravljati vseh svojih čustev in organizma. Naloga vsakega je, da se tega čim bolje nauči, spozna v čem je dober in ponovno poudarjam - ne škodi drugim ne sebi.
Good luck!

Saj res, vprašal si glede farmakoterapije - seveda, kakor ti svetuje psihoterapevt, ki je izurjen za predpisovanje in kombiniranje obstoječih substanc, ki ti pomagajo pri počutju in življenju. Glavni si ti, kako se počutiš in kaj občutiš s pomočjo zdravil, aktivno sodeluj pri iskanju najboljše poti. Drži se.

Ja sem podrobno preučil take posameznike Bond. Se lahko z njimi positovetim, ampak sem odraščal v družini brez nasilja in s polno ljubezni (ki pa jo sam težko izražam). Mama me je enkrat pri petih letih edino za ušesa ker sem telovadil na pogrebu moje pokojne varuške in vpil da nisem žalosten (menda so bili ljudje okrog mene žalostni). Od otroštva pa je bilo pristotno to "vzburjenje" ob izživljanju nad živalcami. Sicer veljam za zelo umirjeno in marljivo osebo no. Morda pa sem malo višje na spektru psihopatije hehe. Me nič ne bi motilo iskreno. Nekatere lastnosti (karizmaticnost, umirjenost) ti dajo prednost pred ostalimi. Od tod tudi narcisizem ki je pri meni malo bolj zaznaven. Pač drugače dojemas svet. Druge lahko suces okrog prsta če se odločiš bit "hudoben". Ampak to seveda gre regulirati.