človeški nagon

Odgovor svetovalca:

Dragi Fant!

Pravilno ugotavljaš, da obstajajo zelo različne življenjske skupnosti moških in žensk v današnjem svetu, govoriš predvsem o monogamiji in poligamiji, lahko bi pa govorila tudi o odprtih zakonskih zvezah, o življenjskih skupnostih oseb istega spola, o komunah in še o mnogih drugih. Navajaš tudi različne vzroke tej raznolikosti, ob tem pa tudi opozarjaš na raznolikost zvez v živalskem svetu. Pravilno pa tudi ugotavljaš, da je dandanes v svetu prevladujoča monogamija.

Ob tem pa sprašuješ, kako bi vse to bilo pri človeku kot živalski vrsti, če v zgodovini ne bi bilo vseh teh vzrokov in okoliščin, ki so vplivale na oblikovanje partnerskih zvez, kot jih poznamo danes. V takšnem primeru bi bil način življenja najverjetneje še najbolj podoben temu pojavu pri človeku podobnih opicah, kjer lahko spolne povezave še najbolje opišemo kot promiskuitetne. Gre za spolne odnose s pogosto menjajočimi se spolnimi partnerji.  

Evolucija je dala prednost monogamnim skupnostim, moški ni zapuščal ženske in ji je potem, ko jo je oplodil, pomagal pri skrbi za otroke. Ti so najbolj nebogljeni v živalskem kraljestvu in potrebujejo dolgo časa, da se naučijo živeti sami. Naravna selekcija je dala prednost čustveno povezanim skupnostim in vsaj začasno trdnim odnosom. Po najnovejših študijah se je monogamna skupnost ustalila v neolitiku z razvojem kmetijstva in stalno naselitvijo. Monogamija je prevladujoča družinska struktura v večini kultur naše vrste, a ni edina, kot tudi sam pravilno ugotavljaš.

Na koncu pa sprašuješ, zakaj si te stvari krojimo in človeka vzgajamo v nasprotju z njegovo naravo. Odgovor je pravzaprav enostaven. Da je človečnjak postal homo sapiens, je vsekakor moral socializirati tudi zadovoljevanje nagonov.

Brane But, univ. dipl. psiholog